Zakaj si mladi delate stanovanja v hiši staršev ?
Zakaj tako radi mladi dvigujete hišo od staršev in si v mansardi delate stanovanja ?
Denarni vložek je namreč enak, kot če kupite svoje stanovanje in ste na svojem (treba je dvigniti zidove, narediti streho, notri vse narediti, zunaj je treba fasado, tako da stroški niso tako majhni). Še vedno pa ste pri starših, v njihovi hiši. Mislim da mladi in stari ne grejo skupaj in da je bolje, da bi si kupili za ta denar stanovanje. Kaj mislite vi?
Argument, da zato, ker si drugega ne morete privoščiti, ne drži vode, saj je tudi izdelava mansarde stroškovno draga in vas stane enako kot neki nakup stanovanja.
Sem na svojem, da se ve…
Življenje s starši ima kar nekaj prednosti za družine in če so stari in mladi kolikor toliko normalni, lahko zelo lepo živijo v sožitju.
Z obnovo strehe in izdelavo stanovanja bodo mladi dobili kakih 100m2 uporabne površine. Če bi za isti denar kupovali stanovanje, bi dobili komaj kako malo dvosobno.
Življenje v hiši prinese dvorišče in prostor za igro otrok, česar v bloku ni.
Starši so dobrodošel servis v današnjem času, ko se dela od jutra do večera.
Stari starši dajejo otrokom drugačen pogled na svet in otroci, ki se veliko družijo s starimi starši si s tem širijo obzorja in razvijajo empatijo in spoštovanje.
Stroški se delijo.
Stroški vzdrževanja objekta se delijo.
Starejši imajo mlade pri roki, če potrebujejo pomoč.
itd.
Spet ponavljam: če so vsi v družini normalni!
Poznam take, ki stare starše do onemoglosti izkoriščajo, ker živijo skupaj. Kosilo skuhajo tastari tamladim, čuvajo popoldne otroke, medtem ko tamladi uživajo v hobijih. To se mi ne zdi prav, otroci so odgovornost in skrb staršev in ne starih staršev.
Glede denarnega vložka: v Pomurju, na Dolenjskem in marsikje izven Ljubljane lahko za tak denar kupiš tudi starejšo hišo… Ali kupiš ornk komot lepo stanovanje.
ampak res … takšni iz uvodnega komentarja rušijo državo, BDP, socialo, transferje, banke … ker je cena nadzidave samo 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nakupa stanovanja ☻
Aja … da so blizu frendom je pa itak nagnusno … bog ne daj, da se razumejo s starši, sosedi …
Večna dilema. Ubogi starši, ki na stara leta ostanejo sami v preveliki hiši, ki jo težko ali pa sploh ne morejo vzdrževati. Grozni ta mladi, ki se seveda po predhodnem dogovoru s starši “naselijo” na njihovem podstrešju. V to vložijo kar nekaj denarja, plačujejo sorazmerni del stroškov, potem pa pride do “kreša”. Ta mladi ne smejo imeti svojega življenja, tašče in mame se mešajo zraven, vsepovsod, vedno. Snahe so nesposobne, nič ne znajo. Nadzor obiskov, stikov…….ko pridejo vnuki, še večje sranje……snahe ne znajo vzgajati, jih prav ne oblečejo, jih ne znajo hranit……..poden od podna….in glej ga čudo ……izjave babic “vse smo jim dali, samo dobro jim hočemo, pa tega ne znajo cenit, pa v moji hiši živijo”………. tako je bilo pri nas. Vložek denarja, taščin nos vsepovsod. Pustila vse, spokala in verjamem, da je danes moja eks tašča najsrečnejši človek na svetu, ker živi v svoji veliki hiši in zanjo skrbi njen sonček – ostareli petdesetletnik.
Niso pa vsi starši enaki, tisti, ki so “odrasli v glavi” in so dojeli, da njihovi otroci živijo svoje življenje in ne njihovega, s takimi se da živeti, z drugimi pač ne. Žal je tako. Nič ne rečem, ene snahe, zeti, hčerke, sinovi, izkoriščajo svoje starše do onemoglosti….ampak veliko nas je takih, ki smo imeli spoštovanje do partnerjevih staršev in smo enako pričakovali od njih……..tukaj se pa ljubezen konča….vsaj moja se je……
Kot so ti predhodniki že povedali se finančno nedvomno bolj izide z mansardo kot pa z nakupom stanovanja. V krogu najinih bližnjih prijateljev so štirje pari, ki so si uredili stanovanje pri starših, en par je res dobil stanovanje od staršev, ostali so pa še doma. Glede na dohodke, cene materiala, delavcev pa tudi enormnih hiš, ki so zidane ne samo za dve družini ampak tudi za tri, štiri, se mi zdi vsekakor logično, da se mladi odločijo za življenje v skupni hiši a vseeno v ločenih stanovanjih, s svojimi vhodi, svojimi položnicami, svojim načinom življenja, a kljub temu z medgeneracijsko pomočjo in sodelovanjem. V moji bližini vidim, da se nedvomno da, morajo pa biti odnosi na mestu pa tudi ljudje morajo imeti pošlihtane stvari v glavi.
Za 13k sem si vredil svoj vhod + vetrolov, nova kuhinja, pohistvi, kopalnica 2 sobi, jedilnica… pa se stroske si delimo. Kje za ta denar donim 120 kvadratov veliko stanovanje, na novo opremljeno in obnovljeno, ceprav hisa stara 8 let. Je pa res, da sva polovico dela sama z ocetom delala, brez pomoci gradbincev… se vsaj nisem rabil zadolzit.
Ja in tako mladi nikoli ne odrastejo, jim starsi skoz vse k riti nosijo, jim kuhajo, cuvajo otroke itd….najbolj udobno…..take bi vsaj za en mesec dala nekam stran od starsev zivet, pa da jih vidim kako bi zmogli zivet samii, brez pomoci starsev…..pregoreli bi, ker niso navajeni skrbeti za sebe……poznam vec takih primerov…za po..pi…z..dit…
Sva pa imela tudi z mozem to variantto, da si urediva dom al pri mojih al pa njegovih, pa sva se odlocila za tretjo samostojno pot, ker sva odrasli samostojni osebi in sva zelela biti na svojem in nama je tudi uspelo…in sama porihtava vse, odpeljeva otroke v vrtec, solo, greva iskat, k ddejavnostim, vsak dan kuhamo sami, ne poznami babi servisa, sama skrbiva zase in otroke, oba hodiva v sluzbo, s starsi se vidimo za vikend, vcasih povabijo na kosilo…med vikendom seveda, se vidimo za praznike, rojstne dneve, se super razumemo, so oboji zlati….tako da zivimo brez pomoci starsev in ne boste verjeli super nam gre…
Mojim staršem je žal, da so privolili v skupno bivanje pod isto streho z mojim bratom in njegovo ženo. Odnosi med njimi se slabšajo iz leta v leto. Jaz sem se odpovedala dedovanju na račun tega, da bosta brat in žena skrbela za starše. Ne rabijo veliko pomoči, vse, kar je sprotnega, zmoreta še sama, potrebujeta predvsem prevoz v trgovino in k zdravniku pa pomoč pri težjih opravilih, kot je na primer pomivanje oken, brisanje prahu na vrhu omar, pomivanje tal. Za to imata čistilko, ki jo plačujeta.
Skratka, sistem ne deluje, odnosi so že na meji strupenih, hiša propada, vrt je zanemarjen. Brat in žena si dogovor razlagata tako, da je zdaj vse njuno in lahko delata, kar želita. Starša pa trpita, ker morata živeti v takšnem vzdušju.
Ne mine dan, da ne bi tuhtala, kaj narediti. Zanimala sem se že za varovana stanovanja v moji bližini, ker bi bila to zdaj idealna rešitev (starša nista vsak dan mlajša), vendar si ne bi mogli privoščiti najemnine. Tudi vprašanje, ali bi se starša sploh upala preseliti, da se ne bi še bolj zamerila bratu in ženi (za vsako reč namreč poslušam to – nikar ne pokosi trave, bosta zamerila, ne pograbi dvorišča, bosta jezna, da brkljaš).
Kako ste eni polni samih sebe! In kaj zdaj, če sta na svojem in hodita v službo in razvažata otroke? Vama je treba postavit spomenik zmage ali kaj?
Smo na svojem od začetka, otroci so zdaj že srednješolci, ko so bili pa majhni, sva imela oba zahtevni službi, jaz še študij, trije mali otroci, babi servis sva ponucala samo za res nujne primere, sva vse sama…
Ampak sori, meni je bilo to takrat najbolj normalna stvar in se resnično nisem imela kaj tolči po prsih, kako sem nadčloveška, danes po vseh teh letih si pa mislim, kako nora sem bila, da sem vztrajala, da bom vse sama. Nič ne bi bilo drugače, če bi komu dovolila, da mi pomaga, samo lažje bi mi bilo. In kaj je s tem narobe?
Za dvig strehe je potrebno gradbeno dovoljenje, z načrtom !! Potrebno je narediti novo streho, fasado … In to kar stane, kolegi ki so tako delali, pravijo, da jih je stalo toliko, kot eno stanovanje.
Razumem da je stiska z denarjem, a midva z mojim sva imela vse narejeno pri njegovih, a sva vseeno šla v gradnjo nove hiše. Danes imava svojo hišo in podedovala sva hišo od njegovih, ki jo rentava najemnikom. Tudi moji otroci so šli na svoje, zgradili so si svoje hiše. Prav je tako.
Moje mnenje je, da stari in mladi skupaj ne grejo. V večini primerov se med seboj kregajo, vtikujejo drug v drugega. Je pa tudi res, da eni tamladi max izkoriščajo tastare za varstvo otrok, nekaterim tastari še kuhajo, pospravljajo…