Forum.Over.Net

Starševski čvek

Pametnjakoviči, ki depresivce pošiljate na sprehod in ste proti AD-jem

Default avatar

Daniela_Fiket

gonja proti AD je napisal/a:
Mislim, da gre za eno splošno nezaupanje v medicino in zdravnike, posebej pa v psihiatre, kot najbolj nevarne predstavnike stroke. Nisem cinična, dejstvo je, da psihiatru menda ne greste ker se odlično počutite? Sicer, upam, da sem zanimiv sogovornik, ampak se zavedam, da ljudje k zdravniku (ali terapvtu) pridejo po pomoč, in je velikokrat ta pomoč v obliki zdravila, žal.
Drugi je problem, tudi v tem, da je do psihoterapije težko pridet z napotnico. Če spremljate moje odgovore na forumu "Splošna psihiatrija" boste velikokrat prebrali, da je psihoterapija v izbranih primerih enako učinkovita kot AD, ampak si jo malokateri lahko privošči.

In še nekaj, v hribih, na kmetijah, je ogromno depresije, ne gre za lenobo, to je še ena zmota ki jo lahko dodam na seznam....
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Inštitut Neocortex
Kontakt: 070/607844 ali [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

resmezanima

Pozabljate, da imajo v določenem primeru slabo izolirane ordinacije in da smo nekateri na lastna ušesa slišali, kaj vse se po novem imenuje bolezen. O detajlih pa raje ne bi.
Default avatar

daj nehaj morit

zasvojljivi je napisal/a:
Odtegnitveni sipmtomi se lahko pojavijo, če ad-je nehaš naenkrat jemat, pa še to trajajo nekaj dni. Zato pa se jih neha jemat postopoma. Jaz nisme imela nobene krize.

Tebe bi pa vprašala, zakaj ne greš morit onkologom, zakaj kar vse rakave bolnike dajo na kemoterapijo ali na druge oblike zdravljenja?
Default avatar

zasvojljivi

Kriteriji odvisnosti naj bi bili sledeci
- craving tj. kompulzivna zelja, hlepenje po drogi
- razvoj tolerance , torej potrebno je visanje doze
- uzivanje droge izven ali drugace kot je predpisano
- propad socialnega zivljenja odvisnika




Mislim, da bi se vsaj o " hlepenju' torej fizicnem pomanjkanju droge v telesu in o toleranci pri Ad jih dalo diskutirati.
Default avatar

res si stručko

resmezanima je napisal/a:
Ja, seveda ti si slišala vsako besedo in seveda veš več o duševnih boleznih, ker si prebrala tri članke, kot pa zdravnik, ki je o tem študiral 10 let noč in dan.

Slovenija je res dežela strokovnjakov, blagor nam.
Default avatar

Daniela_Fiket

resmezanima je napisal/a:
Težko odgovorim na tako zastavljeno trditev. Bolezni so klasificirane v Mednarodni klasifikaciji bolezni, in se težko zmišljujemo, tam so tudi podrobno našteti kriteriji za diagnozo vsake bolezni. Če tega ne poznate, ne morete soditi kaj je, kaj pa ni bolezen...
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Inštitut Neocortex
Kontakt: 070/607844 ali [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

kdja jemala?

zasvojljivi je napisal/a:
A si kdaj jemala Ad-je al samo tako malo pametuješ?
Default avatar

zasvojljivi

daj nehaj morit je napisal/a:
Me veseli, da so ti AD ji pomagali , pa tudi, da nisi imela nobene krize in je nikomur ne privoscim.
Ucinkovine v AD jih niso enake, zelo veliko je odvisno tudi od razpolovne dobe. Pri fluoxetine ( Prozac) je razpolovna doba npr. dolga in odvajani ucinki zato manj hudi.

Onkologije nikakor ne enacim z psihiatrijo in tega nikakor nisem napisala.
Default avatar

daj nehaj morit

Nisem napisala, da enačiš onkologe s psihiatri. Sprašujem te - tebe in ostale pametnjakovičke - zakaj mislite, da veste več o duševnih boleznih in o zdravilih od psihiatrov in od tistih, ki smo kdaj imeli kakšno motnjo ali jo imamo še vedno? Zakaj ne greste pametovat drugim zdravnikom? Zakaj drugim bolnikom ne svetujete, naj ne jemljejo zdravil? Zakaj ste ravno za duševne bolezni vsi taki strokovnjaki?
Zakaj mi poskušaš dopovedat, kako grozni so Ad-ji, če pa imam jaz - ki sem jih jemala - dobre izkušnje?
Default avatar

zasvojljivi

Daniela_Fiket je napisal/a:
Kaj pravzaprav definira krizo psihiatrije?
Najprej se ta odraža v procesu psihiatrizacije prebivalstva oziroma dejstvu, da smo vse več čustvenih stanj in vedenjskih odzivov, ki so del človekovega življenja, nekritično patologizirali. Tako je na primer prva izdaja psihiatričnega diagnostičnega priročnika iz leta 1952 vsebovala le 106 psihiatričnih diagnoz, v že omenjenem petem priročniku pa je že več kot 312 psihiatričnih motenj. Če bi bilo v katerikoli drugi veji medicine v obdobju šestdesetih let odkrito več kot 200 novih diagnostičnih entitet, bi to pomenilo revolucionarni predor te stroke. Žal teh 200 novih psihiatričnih motenj niso "odkrili", temveč so dogovorjene oziroma dobesedno demokratično izglasovane.

Takšna diagnostična hiperinflacija posledično pomeni, da so duševne motnje, ki so bile še pred pol stoletja redke in so prizadele manjšino prebivalstva, zdaj postale vseprisotne.
Farmacevtske družbe so z metodami posredne in neposredne korupcije v popolnosti posrkale psihiatrično stroko, ki neosveščeno postane agentura njihovega marketinga. Omenjeno trditev nazorno odraža podatek, da je leta 1986 v ZDA prodaja antidepresivov in antipsihotikov skupaj znašala približno 500 milijonov dolarjev, leta 2004 pa že 20 milijard dolarjev

vir
http://www.siol.net/novice/rubrikon/sio ... triji.aspx
Default avatar

zasvojljivi

daj nehaj morit je napisal/a:
Ne trdim, da so ADji grozni in da ne pomagajo. Nikomur ne svetujem, naj jih ne jemlje. Trdim edino to, da so lahko fizicno zasvojljivi, in da zdravniki to premalo poudarjajo.
Default avatar

Daniela_Fiket

zasvojljivi je napisal/a:
Vir ki ste navedli je intervju, oz. mnenje enega psihiatra, lahko o tem diskutiramo vnedogled, ampak nekatere trditve so res zanimive.

Ali sploh veste, koliko antidepresivov in antipsihotikov bilo na trgu l.1986? Ta primerjava je zavajajoča, saj je logično, da je prodaja porasla, mislim da bi rezultati bili enaki, če bi primerjali prodajo citostatikov, ali antihipertenzivov... In kako si to razlagate?
Farmacevtske družbe, proizvajajo, reklamirajo in prodajajo svoje proizvode. Ne rečem, da korupcija ne obstaja, morda sem malo naivna, ampak menim, da kljub vsemu, zdravnik predpiše zdravilo za katerega meni, da bo pacientu pomagalo.
Zanimiva je tudi trditev o porastu psihiatričnih obolenj, ker si jo lahko razlagamo na različne načine. Jaz upam, da je to zato, ker več ljudi poišče pomoč, več ljudi jo tudi dobi in so zato "v statistiki". Ste res prepričani, da sto let nazaj ni bilo depresije, ni bilo psihoze itn.? Seveda so duševne bolezni obstajale, samo se niso prepoznavale in se niso zdravile.
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Inštitut Neocortex
Kontakt: 070/607844 ali [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

zasvojljivi

Depresijo in shizofrenijo so opisali ze stari Grki.

Navezujem se na vaso trditev:

"Bolezni so klasificirane v Mednarodni klasifikaciji bolezni, in se težko zmišljujemo, tam so tudi podrobno našteti kriteriji za diagnozo vsake bolezni"

Clanek govori o stevilu diagnoz v DSM, torej 200 novih diagnostičnih entitet v manj kot 60 letih, ne pa o stevilu pacientov.
Default avatar

Daniela_Fiket

zasvojljivi je napisal/a:
Diagnoze se neprestano spreminjajo, nekatere, ki so bile v preteklosti ena diagnoza, so kasneje razdeljene na več različnih, ker se je ugotovilo, da se razlikujejo ena od druge. Medicina je zelo dinamična, se neprestano spreminja, enako je v drugih vejah medicine. Ljudje si lahko to razlagajo na različne načine, tisti ki so bolj nezaupljive sorte, so bolj nagnjeni temu, da povsod vidijo zarote in kriminal.

To kar se meni zdi pomembno, je, da se ljudi ne odvrača od zdravljenja ki bi jih lahko pomagalo. Ne smete pozabiti, kakšne posledice ima lahko velika depresivna motnja.
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Inštitut Neocortex
Kontakt: 070/607844 ali [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

analgetiki

zasvojljivi je napisal/a:
Tudi protebolečinske tablete so zasvojlvive pa še marsikatera druga zdravila. Ampak gonja je samo proti AD-jem. Zakaj?
Default avatar

kaj dokazuješ?

zasvojljivi je napisal/a:
Kaj bi ti sploh rada dokazala? Medicina se pač stalno razvija in stalno odkriva nekaj novega.
Saj tudi številne druge bolezni v preteklosti niso bile znane. Ko je kdo umrl od kakšne bolezni, niso poznali latainskega izraza za to bolezen niti diagnoze, ampak so pač rekli, da ga je bog poklical k sebi.
Koliko ljudi je umrlo od raka pa sploh niso vedeli, da imajo raka.
Default avatar

anemon

razvajenčki je napisal/a:
jst sem v hribih in na antidepresivih. V najhujših trenutkih sem si želel zapeljati z avtom s ceste.
Kaj pa sedaj? Najbrž razvajenček :D
Default avatar

odvračanje od zdravljenja

Daniela_Fiket je napisal/a:
Bravo! Jaz, ko sem zbolela, sem samo razmišljala, kako bi šla na vrh stolpnice in se vrgla dol. Psihiater mi je predpisal antidepresive in najboljša prijateljica me je odvračala, češ naj jih ne jemljem, ker so blablablabla - skratka enake nebuloze kot tale ženščina tu gor. Ampak k sreči je nisem poslušala, če ne me danes ne bi bilo več. Sem se s kombinacijo tablet in psihoterapije zrihtala. In danes tablet ne jemljem več. Takrat pa je bilo zelo zelo hudo!
Default avatar

antidepresivna

Sesula sem se. Vseh bolezni, borbe za življenje domačih, nege, skrbi za vse, sama, brez pomoči kogarkolli, boja za preživetje,... očitno nisem več zmogla. Mogoče bi kdo drugi mojo situacijo popolnoma stoično prenesel. Mogoče bi se kdo obesil. Ali dobil rano na želodcu, raka, multiplo,...
Mene pa je "našla" tesnoba z napadi panike. Skoraj čez noč in vsaki naslednji dan bistveno huje.
Antidepresivov, ki mi jih je predpisal psihiater, sem se še nekaj časa otepala. Ker me je bilo strah... Vsega!! Stranskih učinkov, zasvojljivosti,... Itak me je bilo strah vsega; življenja, vsakega novega dneva, vsakega trenutka posebej...

Nisem več mogla k frizerju, v trgovino, v avtomobil, na roditeljski sestanek, na nastop otrok,... Nikamor. Prepričana sem bila, da ne bom nikoli več videla morja, čudovite Gorenjske, nastopa svojih otrok v šoli,...
Doma sem sedela (bila sem na bolniški jasno) in si izmišljevala nove in nove vaje za sproščanje, ko sem imela občutek, da me duši, da ne morem dihati, da me bo verjetno zadela kap... Ali, da bom preprosto od groze, ki sem jo čutila, umrla.
Nisem več zmogla niti na ulico, potem že iz hiše ne več. Včasih sem korakala po sobi gor in dol, ure, in ponavljala:"Ne! Prosim, ne več!!"

Starejša sodelavka, ženska izkušenj, s katero sem še imela občasne stike po telefonu, sicer pa pristašinja vsega naravnega in nasprotnica antidrpresivov, mi je rekla:"Glej, ZDAJ moraš funkcionirati. ZDAJ te otroka potrebujeta. ZDAJ naredi vse, da se izkoplješ iz najhujšega. Možno odvisnost boš reševala kasneje. ZDAJ pa reši sebe in svoja otroka in poskusi še z antidepresivi!"
Pa sem poskusila.

Po treh tednih sem šla po dooooolgem času na sprehod. Potem po en artikel v trgovino, naslednjič po dva...

Od tega je že nekaj let. Vsakodnevne obveznosti opravljam normalno, nekajkrat sem otroka peljala na potep v tujino, na morje itak.

Napada panike že nekaj let nisem imela. Pa sta mi vmes umrli babica in mama. Občasno še začutim blago tesnobo, sploh ob večjih življenjskih obremenitvah. Vendar zdaj vem, da je to prehodno, da se da pomagati in premagati.

Antidrpresive še vedno jermljem. In, ne boste verjeli, mi je prav malo mar, če sem od njih odvisna ali ne. Če bom imela odtegnitvene simptome ali ne. Če jih bom morala jemati do konca življenja ali ne.
Ker živim. Vsaki dan znova se spet veselim množice trenutkov, dogodkov, uživam v drobnih radostih življenja - kot sem to znala pred obdobjem skrajne anksioznosti. Ker ne le, da zmorem v trgovino, na govorilno in na morje, ampak sem ponovno normalna. Zadovoljna! In moja otroka z mano.
Default avatar

!

tole si poglejte je napisal/a:
LOL s kaksnim ponosom je to napisano :) In seveda ovca nebi bila ovca ce nebi verjela vsemu in vsakemu....