Pametnjakoviči, ki depresivce pošiljate na sprehod in ste proti AD-jem
Vs erazloženo kratko, jasno in poučno! Preebrite si predvsem tisti, ki pametujete o depresiji in AD-jih.
http://med.over.net/clanek/10-mitov-in-resnic-o-depresiji/#.VF9tVWeb9U4
Si se morda poskusila s sprehodi spraviti iz stanja, ko ne moreš niti iz postelje na stranišče? Ko jokaš cele dneve in sploh ne veš, zakaj jokaš, ker itak ne razmišljaš o ničemer, ker so tvoji možgani mrtvi in opravljajo samo še nujne fiziološke funkcije?
Jaz sem. Zgrabila sem tisti bežni trenutek zavesti, se ga oklenila, šla ven in zmagala!
Nisem proti kemiji. Če bi morala še enkrat skozi vse, bi mogoče posegla po kemiji. V tistem trenutku pa bi bile tablete zame znak popolnega poraza, kot da ni bilo dovolj že to, da sem globoko pod dnom in zato sem se morala sama spraviti na noge, da si dokažem, da sem močna in da zmorem. Pač vsak gleda na stvari drugače in to ne pomeni, da je zato slab človek!
Imam znanko, ki je šla zaradi nekaj dni jokcanja na antidepresive, nikoli imela težav, samozavestna punca, dobrega fanta ima. Samo brez službe je bila in zato slabe volje! Zdaj ima službp, a ji to ne pomaga nič.
Odkar je šla na antidepresive, pa vedno pristane v bolnišnici vsakič takrat, ko poskuša z njimi po 9 mesecih jemanja prenehati! (čeprav prej ni bila nikoli v bolnišnici.)
Če bi radi takšno življenje – bili vsako leto v bolniški zaradi igranja s kemijo z vami, se nahajali v bolnišnici in imeli status bolnika, čeprav imate službe, pa kar veselo pojdite na antidepresiv !
Sem vesela da se vam članek zdi poučen.
Je lepo tudi razloženo, da AD-ji ne provzročajo odvisnosti, to je, žal, ena zelo pogosta zabloda. Sem na voljo, če koga zanima več. Bom tudi vesela če boste predlagali nove teme.
Lep pozdrav,
Saj res ne zasvojijo. Jaz ti lahko to iz prve roke potrdim. Pred leti se mi je zgodilo ogromno slabih stvari naenkrat, boleze, smrt v družini in me je sesulo, depresija je udarila z vso močjo. Brez Ad-jev ne vem, kje bi pristala. Jemala sem jih dve leti in jih brez težav prenehala jemati. Zdaj sem 5 let brez tablet.
No, kakšne imaš pa ti izkušnje, da lahko takole zatrdno širiš svoje prepričanje?
Kaj menite o povezavi farmacevtske industrije v povezavi s prekomernim predpisovanjem tablet? Že res, da antidepresivi niso edini, ki bodejo v oči, ampak morda najbolj prepoznavni.
Ali menite, da psihiatri na splošno preveč na hitro predpišejo antidepresive? Je to njihova odločlitev, ali imajo nekakšna navodila, naj to počnejo? Morda jim že skozi izobrazbo poskušajo to dopovedati?
Kakšen dolgoročen učinek imajo antidepresivi na nekoga, ki jih jemlje, a jih ne potrebuje? Koliko procentov tistih, ki jemlje depresive, je dolgoročno izboljšalo življenje? Kakšna nepristranska raziskava mogoče?
Pozdravljeni,
jaz lahko odgovorim v svojem imenu,saj nisem predstavnik vseh zdravnikov.
Predpisujem AD-je takrat ko menim, da drugače ne gre. Nobenega ne “silim” jemati kakršnakoli zdravila, moje delo je, da svetujem, razložim, in se potem pacient odloča. Saj ima vsak človek pravico tudi odkloniti zdravilo.
Kakšen dolgoročen učinek imajo AD-ji na ljudi ki jih ne rabijo, ne vem, in mislim da tega odgovora ne boste nikjer našli. Moje izkušnje so, da sem radkokdaj srečala bolnika ki AD-je jemlje brezveze?!
Lp
AD povzrocajo kemijske spremembe v mozganih ( serotonin, noradrenalin), na katere se organizem navadi.
Psihiatri pravijo da niso zasvojljivi ker:
– clovek po njih ne “hlepi” kot po prepovedanih drogah
– ni potrebno visati doze, da bi dosegel isti ucinek. ( kar ni nujno res)
Torej niso zasvojljivi na enak nacin kot alcohol ali npr. opijati.
Pri nekaterih AD jih ( paroxat, seroxat) so posledice odvajanja resne.
Mislim, da se lahko vsi strinjamo, kakšen vpliv ima mnenje spoštovane avtoritete na mnenje malega človeka/pacienta. Ne gre za to, da bi kdo koga silil kaj jemati, vprašanje se je nanašalo na priporočanje. Kolikokrat antidepresive recimo odsvetujete?
Predvidevam, da se vam zdi, da kar večina, ki pride do vas, antidepresive potrebuje. Nekako tako, kot so znižali mejo za holesterol, da je več kroničnih s holesterolom, ki potrebujejo dolgoročno terapijo.
Prosim, argumentirajte, kako mislite “posledice odvajanja so resne”?
Psihiatri pravijo da ne provzročajo odvisnosti, zato ker poznajo kaj odvisnost je, in kaj ni. Res pa je, da obstajajo tudi ljudje ki postanejo zasvojeni od zdravil ki ne provzročajo odvisnosti (recimo laksativi, nesteroidni antireumatiki itn.), ampak to je druga zgodba. V medicini 2plus2 ni vedno 4.
Mislim, da se lahko vsi strinjamo, kakšen vpliv ima mnenje spoštovane avtoritete na mnenje malega človeka/pacienta. Ne gre za to, da bi kdo koga silil kaj jemati, vprašanje se je nanašalo na priporočanje. Kolikokrat antidepresive recimo odsvetujete?
Predvidevam, da se vam zdi, da kar večina, ki pride do vas, antidepresive potrebuje. Nekako tako, kot so znižali mejo za holesterol, da je več kroničnih s holesterolom, ki potrebujejo dolgoročno terapijo.[/quote]
Res je, saj pri meni zdravi ljudje redko kdaj pridejo na obisk.
Pri prenehanju jemanja Antidepresivov se lahko pojavijo
glavoboli,tresenje, obcutek elektricnih sokov v glavi, slabost, halucinacije, napadi panike.
Ampak to “uradno” ni odvisnost, to je “SSRI discontinuation syndrome”
lepse povedano, odtegnitveni ucinek.
Isto s^^^^, drugo pakovanje, bi rekli bivsi bratje.
Vas zadnji stavek, g. Fiket, pa je cinicen.
Mislim, da gre za eno splošno nezaupanje v medicino in zdravnike, posebej pa v psihiatre, kot najbolj nevarne predstavnike stroke. Nisem cinična, dejstvo je, da psihiatru menda ne greste ker se odlično počutite? Sicer, upam, da sem zanimiv sogovornik, ampak se zavedam, da ljudje k zdravniku (ali terapvtu) pridejo po pomoč, in je velikokrat ta pomoč v obliki zdravila, žal.
Drugi je problem, tudi v tem, da je do psihoterapije težko pridet z napotnico. Če spremljate moje odgovore na forumu “Splošna psihiatrija” boste velikokrat prebrali, da je psihoterapija v izbranih primerih enako učinkovita kot AD, ampak si jo malokateri lahko privošči.
In še nekaj, v hribih, na kmetijah, je ogromno depresije, ne gre za lenobo, to je še ena zmota ki jo lahko dodam na seznam….
Odtegnitveni sipmtomi se lahko pojavijo, če ad-je nehaš naenkrat jemat, pa še to trajajo nekaj dni. Zato pa se jih neha jemat postopoma. Jaz nisme imela nobene krize.
Tebe bi pa vprašala, zakaj ne greš morit onkologom, zakaj kar vse rakave bolnike dajo na kemoterapijo ali na druge oblike zdravljenja?
Kriteriji odvisnosti naj bi bili sledeci
– craving tj. kompulzivna zelja, hlepenje po drogi
– razvoj tolerance , torej potrebno je visanje doze
– uzivanje droge izven ali drugace kot je predpisano
– propad socialnega zivljenja odvisnika
Mislim, da bi se vsaj o ” hlepenju’ torej fizicnem pomanjkanju droge v telesu in o toleranci pri Ad jih dalo diskutirati.
Pozabljate, da imajo v določenem primeru slabo izolirane ordinacije in da smo nekateri na lastna ušesa slišali, kaj vse se po novem imenuje bolezen. O detajlih pa raje ne bi.[/quote]
Ja, seveda ti si slišala vsako besedo in seveda veš več o duševnih boleznih, ker si prebrala tri članke, kot pa zdravnik, ki je o tem študiral 10 let noč in dan.
Slovenija je res dežela strokovnjakov, blagor nam.