partner alkoholik
sj nevem kako naj začnem…
s partnerjem sva skupaj 6 let in imava dva otroka(4.5 in 1.5let). zadnje dve leti sem opazila njegovo konstantno pitje.nikoli ni znal nehati ter navsezgodaj zjutraj je že pil. opozorila sem ga,da že postaja to problem pri njem. na obiskih je vedno pil alkohol,največ žganja. ko sem hotela domov se ga ni dalo prepričati in še kar hotel piti. začeli so se prepiri,nima nobene meje in kar pije in pije. vsepovsod kamor greva pije in ni važno koliko je ura. nato sem začela v okolici hiše ali v stanovanju,najdevati prazne flaše viskija. ko sem ga spraševala so ga bili sami izgovori.
redno sem pregledovala žepe in našla račune iz trgovine,na vsakem je bil viski ali katera druga žgana pijača.bliževal se je porod sina in sem ga prosila naj se obrne na pomoč. parkrat je šel na srečanja alkoholikov, sedaj ne hodi več. ker je mnenja,da imajo drugi veliko večje probleme s pijačo, kot on sam.sama sem obupana,nevem kaj naj naredim. ni mu pomoči. do mene je postal zelo žaljiv,sama sem zelo prizadeta.najbolj me je strah tega, ko gre po otroka v vrtec,naj se kaj na cesti naredi?!v službi ga pije skupaj s sodelavci in celo s šefom?! zelo mi je hudo,saj je star komaj26. če ne bo nehal,ga bom primorana zapustiti.kaj naj?stara sem 23 in zelo rada imam svojo družino.največ mi pomenita otroka in onedva mi dajeta voljo do življenja. zelo sem potrta,ko se hočem pogovorit z njim se mi smeji in žali…
pozdravljena črna mačka!
ne boš verjela,ampak ravno včeraj zvečer sem mu postavila ta pogoj. njegov odgovor- da ne
bo popustu in da ne bo nehu pit!!! čist resn sm mislila in mi je reku, da se loh v istem momentu
usedem v avto pa z otroci grem. joj, kolk me je to prizadel, zravn je padl še en kup žaljivk.
požvižga se na vse. najrajš bi spokala pa šla z otrokoma k mojim staršem, ampak mi je zelo
zoprno, ker se bojim, da bi jim bili v napoto. resno se bom mogla s starši pogovorit in upam, da bomo našli pravo rešitev. problem je tudi pri malih dveh, če ostanemo, bosta še naprej poslušala
kako se skregava, čeprav greva stran, pa vidita kako mi je težko. če gremo, bo pa tudi težko, predvsem za hčerko, ker je tako navezana na njega, da mi je tud težko pomislt na to, kako se bo ona počutila… skratka eno odločitev bom mogla zbrat in mislim, da ga bomo mogl zapusti, kajti on je izbral alkohol…
bbbbbay, pred mnogo leti sem bila v podobni situaciji kot si ti. Sem postavilal pogoj: ali alkohol ali jaz+otrok.
Odgovor: zaradi tebe ne bom prenehal pit.
Imela sem “jajca ” in še tisti teden vložila za ločitev, pa mi ni bilo nikoli, nikoli žal. Predvsem zaradi otroka, ki je zrasel v miru.
Vem, da je težko nazaj k staršem, a če so starši kolikor toliko “normalni” bodo razumeli situacijo in te bodo z veseljem vzeli k sebi, vsaj začasno.
čaw! nikamor drugam kot k mojim staršem, nimam iti. pač mal sem se pogovarjala z njima,
pa imata različne predloge, kot naj mu stojim ob strani pa ga tako ali drugače spravim na zdravljenje… al pa naj pridem nazaj domov in ne bomo šli nikol več k njemu nazaj. mami je mnenja, da ko ga bom pogrešala, da bom hotela it nazaj k njem in da se z otrokoma ne bom selila od hiše do hiše. pač, ne verjameta mi, da tokrat mislim totalno resno. drugače pa imam vrata odprta pri njima. pač on misli, da se me da omehčati z lepimi besedami, ampak jst mu ne nasedam več. od njegove družine nima nobenga, ki bi mu pomagu, vsi ga nalivajo s pijačo, mami mu jo še domov prinese?! zadnje tedne se ne videvamo več pogosto doma, le na večer, pa še to pride pozno domov, ko otroka spita. popoldne sem na predavanjih. in sem prov vesela, da ga ne gledam doma. stara sem 23 in res si ne zaslužm tašnga partnerja. mene trenutno osrečujeta otroka in ne rabm nobenga deca. šolo morm naredit in se čim prej zaposlit, ker po njegovem mnenju jst otrok ne morem dobit, ker sem brez službe.sam pa ne pomisli na to, da je on alkoholik?!
pozdravljena!
ne vem kaj je s tem forumom sm ti že prejšni dan odgovorila.
ampak dobr, moji bi me v vsakem primeru vzeli domov, ampak mami je mišljenja, da ga bom po tednu dni začela pogrešat in da se bom hotela odseliti nazaj k njemu. pač mami se še ne zaveda, da mislim skrajno resno. sedaj se zadnje tedne srečujemo s partnerjem bolj malo, kajti dopoldne je v službi, otroka v vrtcu, popoldne grem na predavanja in ju peljem k moji mami. zvečer ko pa on pride domov, otroka že spita. jst pa se mu raj odmaknem in ga ignoriram. pač mami mi tud svetuje, da naj bom ob njem in ga na miren način odvadim od alkohola, amapk ona se ne zaveda da je to njegova resna težava in je že čist “not”. pa po eni strani se tudi bojim, ker pravi, da ker sem brez zaposlitve, mi lahko vzame otroka. tega pa nebi nikoli dopustila. sama hodim na predavanja, da dokončam šolo, ker ne dobim zaposlitve in v roku enega leta bom vse imela zaključeno.on mi pa skoz naprej meče, da ne morem dobit otroka ker sem brez zaposlitve.
Će ostaneš, ti lahko rečem le, DA SI NEODGOVORNA MATI!!!!. Niti približno se ne zavedaš, kakšne posledice bosta imela otroka: Zato nehaj misliti na svojo rit in spokaj! Pa ne misli, da se samo delam pametna. Moj partner je zdravljen alkoholik – vem,kakšno je življenje s pijancem. Jaz sem ga izselila, potem pa se je šel zdravit.
barbara11 imaš popolnoma prav. dobro se zavedam tega, če bom dopustila, da sta otroka v takšnem okolju, sem mogoče res neodgovorna mati. ta vikend se je zadeva malce umirila, kajti zaveda se, kakšen namen imam. včeraj,ponedeljek, sem odšla domov in začela pripravljati oziroma urejati stanovanje pri straših, oz 3.etažo. itak se doma nič ne videvamo z njim, ker dela cele dneve. rada bi, da pridemo v spodobno stanovanje in mislim, da bosta uživala. seveda mi je pa želja, da preneha z alkoholom, rada bi ga spodbujala pri tem in mu bila v podporo, ampak ko bomo odšli se bo moral znajti sam tako al pa drugače. njegovo mnenje je seveda drugačno, da bom odšla zaradi drugega moškega in ne zaradi alkohola. kaj naj rečem? sam smejim se lohk. mam23let, otoka vzgajam in tud mal nimam časa razmišljat o drugih, ker me otroka osrečujeta in mi tud čustva vračata. ne mislim pa si še enga desca nakopat na glavo.
vem pa tud, da če preneha kdaj z alkoholom, se ne mislim nazaj vračat, ker je izbral alkohol namesto družine. ne pomaga mi pri vzgoji, sama hodim v vrtec na delavnice,sestanke… vse njune napredke zamuja in to mu nikol ne odpustim. ;(
Oba sta še mlada in praviš, da imaš rada družino, da bi rada da partner preneha z alkoholom in da bi mu bila v oporo. Na tem forumu boš predvsem našla dosti moraliziranja in štetja popitih steklenic piva. Probaj na forumu DROGE? POMOČ! prositi uporabnika Leiita za informacije glede “družinske intervencije”. Nekako tako, čeprav mi na prvi pogled deluje tole bolj za mladino. Predvsem gre za to, da se odvisnika pripravi da uvidi, da je zoprn (izpostavijo se konkretni primeri) in bo moral prenehati, z nekim načrtom, pri katerem se mu onemogoči izmikanje in je vpletenih več ljudi, ki pritisnejo nanj. Poskusi pogovora ena na ena, navadno izzvani z vsakokratno trenutno prizadetostjo prej vodijo v poslabšanje odnosov, kot kaj drugega.
Ne, nisi neodgovorna mati. To so neumnosti. V probleme lahko zaide vsaka družina. Jih je pa treba rešiti. Pa če greš in ga probaš spravit na pravo pot, ostaneš in ga probaš spravit na pravo pot, ali le greš.
heyy 14042009
hvala za nasvet. prej nisem bila nikoli uporabnica interneta, sedaj ga pač nujno potrebujem.
ja, nisem še tok pregledala o alkoholu oz o odvisnosti po netu in res, tud js potrebujem pomoč. sm ga prosila, če hodiva skupaj na pogovore k svetovalcu, na aa sestanke, pa me je žal zavrnil. sama pri sebi mu zelo želim pomagat, ker mi vseeno ni mar zanj. skupaj sva že skoraj 6 let in mi je pri srcu, kljub temu, da poslušam njegove žalitve. sedaj bo bolš, ker ne bom več tega prenašala, ampak se bom posvetla otrokoma.bom se še kam obrnla, ker tud sama potrebujem pomoč, predvsem kakšno pozitivno podporo. ker je navedu razlog, da zarad mene pije, predkratkim, in to me je res prizadel. pa nobene žal stvari mu nisem naredila.boli me, ker je to izjavu in mi ni vseeno.
še enkrat hvala ti!
hvala matjaž….
veš, čeprov je velik sorodnikov, ki me preprečujejo v nasprotno. naj bom ob njem in mu pomagam in me že zdaj mal postran gledajo,češ mu nočem pomagat. ampak oni niso z njim, js sm in js vse to prenašam,pitje,kričanje…. ko sm al pa ko rabim pomoč od koga, predvsem psihično pomoč, ne najdem nobenga. vsak mi prav, sj se bo vnesu pa zresnu,sam počak še mal. js jih ne zastop, k da mi ne vrjamejo… js se s vsem tem soočam…. pravijo, da je alkoholizem deden, nevem, tko sm slišala…. nakar ugotovim, da je biu njegov oče isti! alkoholik! vem samo, da bom js tista “ta grda”, ko bom odšla… za vse bom js kriva, ko bom odšla, on se bo pa lepo mirne vesti zapiju naprej…. želim si, da se mu bo vse vrnil, za vse srčne bolečine, ki sem jih doživela…vse se vrača,vse se plača….
Pozdravljeni.
Res je težko začeti. Prosim, za nasvet. Tudi moj partner je alkoholik. Pred 2 letoma sem iskala stanovanje, da grem tja s sinovoma. Ko je izvedel (od slučajnih znancev v gostilni), je rekel, da ne bo več pil, samo da ostanemo. Ostali smo, on pa tudi – z enakimi navadami.
Prosim nasvet, mogoče pa samo za pogum. K svojim staršem ne morem – fizično nemogoče, čeprav mislim, da bi me podprli. Njega ne morem vreči iz hiše, ker živimo v hiši njegovih pokojnih staršev. Ne vem, kako bi finančno zmogla najemnino s stroški, dvema šolskima otrokoma in še vrtec. Pa ta boljši avto je napisan na njegovo ime, čeprav ga vozim in vzdržujem jaz (ta drugi, njegov a na moje ime, že skoraj razpada)…..
Kaj je boljše za otroke??????Da gledajo, kakšen je prišel????????…da bosta vedela, kako naj se obnašata???……ali mora tudi ta mali skozi celo štorijo??????………..ali da imajo očeta, ne glede kakšen je, važno da je???????????????????
Težko je.
hej levinja,
sem hčerka alkoholika, tudi moja mama se je tako kot ti odločala ali iti stran od njega ali ne, in ker smo živeli v hiši, ki sta jo onadva zgradila skupaj, mama ni šla stran, poleg tega pa tudi k njenim staršem je bilo “skoraj” nemogoče iti.
na meni je osebno pustilo ogromno posledic, imam 25 let, oče jih ima sedaj 54, je bolan in še vedno se psihično izživlja nad nami in mamo.
to sem trpela 25 let odkar sem živa, sedaj samo čakam da grem stran.
skratka svetujem ti, da če le upaš pojdi stran, on se ne bo spremenil, dokler ti ne boš šla stran, odločitev je tvoja, ampak bodi toliko močna da vsaj tvojim otrokom zagotoviš da bodo živeli v miru, kar je naveč kar človek lahko ima.
kaj mu pomaga oče, ko ga bo pa vedno znova videl doma pijanega, ma lepo te prosim.
lp
pozdravljena levinja!
obe sve v istem stanju. obe imave alkoholika v hiši.najhuj je,da to prenašajo otroci. verjemi, da jim ni lahko, ko pride oče domov pijan in se začnejo prepiri med starši. tud moj oče je meu obdobje ko je piu in sta se z mami kregala.ampak pol se je k sreči končal.sama sem jokala in prosila,da bi se nehal.sedaj pa ponovn to doživlam!ampak mislt morš na otrokovo dobro. a ne bi bilo dobr,če bi bila sama z otroci pa bi se umaknli od tega.važn,da majo otroci tebe in poskrbi jim,da ne bodo v takšnem okolju,ker ni dobro za nobenga.ni lahko,če nimaš kam it. mogoče bi se mogla na kakšno svetovalnico obrnt,center za soc.delo. če nima tvoj namena nehat pit, bo najbolje da greste. dolžan ti je plačevat preživnino,v primeru odhoda. mogoče bi blo tud dobr,če ti je kaj do njega,da mu pomagaš,da si prizna da ima težave in jih poskušata rešt.
enostavn ga postav pred ultimat,lahko se gre zdravit in ga podpiraj v tem.boš vidla pol, če mu je res kaj do družine. vendar ne nasedaj besedam,da bo nehu pit,al pa da se bo pobolšu. NE! Neha naj pit čist al pa pejt, obrn se kamorkol po pomoč. misl na otroke.tega jim ni treba prenašat!enostavn bot vesela,da jih imaš in jih postav na 1.mesto.nekoč ti bodo hvaležni.
Dokler bo imel podporo in zaledje staršev,prijateljev in sodelavcev si TI in tvoja družina zanj največji sovražnik.Izgubiti mora vse,(družino,prijatelje,sodelavce)skratka pasti na dno.Če se mu potem uspe trezen pobrati ima še kaj možnosti.TAKOJ SPOKAJ in odidi,ter se ne oziraj nanj.Verjemi mi,že čez nekaj tednov se boš počutila dosti bolje.Tudi,če se bo čez nekaj tednov oglasil in obljubljal vsemogoče,mu ne verjemi,kajti ne moreš verjeti kakšni lažnivci in manipulatorji so(smo)alkoholiki.
pozdravljeni bbbbaby in levinja
Tudi sama sem bila v istem golažu. In sem ga mešala in tenstala 3 leta. nisem se mogla odločit in spokat, sedaj vidim, da je bil vsak trenutek zapravljen izgubljen, in res škoda, da se nisem takoj pobrala. Skupaj sva bila 10 let, 2 mala krasna otročička, partner pa ena pezdetek in pijanec na kvadrat. Sama sem se z njim resno soočila in pogovorila nekoč, ko sem res zadela čisto na dno zaradi njega, ko se je streznil, sem mu povedala svoje, mu izročila list z naslovi in telefonskimi številkami ustanov , ki se ukvarjajo z boleznijo alkoholizma postavila ulitmat in mu dala 5 minut časa za premislek in odločitev, kaj je smisel njegovega življenja.
Flaša ali družina?? Odločil se je za flašo. Po njegovem mnenju jaz potrebujem pomoč, saj on pije normalno (mu nič ne škodi)!! Škodo, ki jo je s tem prizadejal svoji družini je ogromna, vendar se je ne zaveda in je ne priznava.
Alkoholiki so največji špekulatorji, manipulatorji in lažnivci. Zapri vrata in TAKOJ STRAN od njega. Reši OTROKE in sebe, ki so tega vredni, vredni srečnega otroštva in dostojanstva. Začetek je težak, ko se življenje normalizira pa sploh ne moreš verjeti, da je lahko tako lepo. Ko si srečen, umirjen tudi privlačiš takšne ljudi v svoje življenje. Življenje brez alkoholika, brez večnega strahu, sramu, alkoholnega smradu, prepirov… je resnično lepo in privlačno in vsak ima pravico ga živeti. Vzemite si to pravico, izkoristite jo, vsak zapravljen dan je preveč. Začnite novo življenje TAKOJ ZDAJ!!
Uživajte