Različne so zgodbe, ki jih piše alkohol. Bolečina, stiska, žalost, groza, nemoč ter obup so občutki, ki kričijo iz posameznih zgodb in kličejo na pomoč. Tako malo je potrebnega, da postane človeku zvesta prijateljica steklenica alkohola, veliko truda, volje, moči in vztrajnosti pa je potrebno, da se človek osvobodi izpod njenega primeža.

Na javno tribuno smo tokrat v našo in vašo družbo povabili člane skupnosti anonimni alkoholiki.

Dobrodošlico voščim gospodu, ki se je odločil z nami deliti svojo zgodbo.

V uri, ki je pred nami, vabljeni, da zastavite kakšno vprašanje, morda z našim gostom delite svojo misel, izkušnjo, dilemo ali pa povprašate za nasvet.

Glede na to, da je tema delikatna, mislim, da se strinjamo, da dopustimo gospodu možnost, da pove stvari, ki jih želi in do tja, dokler jih sam želi.

V imenu Med.Over.Neta najlepša hvala gospodu, ki se je opogumil sodelovati.

Sedaj pa predajam besedo gospodu

Boli me, ko slišim toliko mladih, da je najboljši del sobotnega žura, biti popolnoma pijan …

Sem alkoholik. Spoznal sem, da svoje življenje nisem mogel več obvladovati, zato sem se hotel izvleči iz tega pekla. Po neštetih neuspelih poskusih, me je pot pripeljala v društvo AA. Tam sem spoznal množico ljudi z istim problemom, s pomočjo katerih mi je uspelo doživeti trezno življenje. To niso terapevti, ampak so to ljudje, ki so na lastni koži prebrodili pekel alkoholizma in zaživeli trezno življenje.

Mene pa zanima, kdaj ste se odločili prenehati? Kaj je bilo odločilno?

Pri meni je bilo odločilno to, da sem dosegel svoje dno, to je bilo tako, da je žena spoznala mojo bolezen pred mano in se skupaj z otroci odselila. Postavila mi je pogoj, da preneham piti. To je bil moj začetek na poti v začetek zdravljenja. Vsak človek ima sebi lastno dno.

mene pa bolj zanima sledeče in sicer, kako lahko človk dopusti,da je alkohol njegov gospodar in ne obratno ?

Jaz sm že fulkrat probu, pa mi nekak ne rata. Vsak večer ga pijm s kolegi, vendar ne najdem motivacije za dokončno prenehat. Včasih sm probu, pa nism zdržal dolgo brez alkota. Okolica me ne podpira, da bi nehu, doma tut ni podpore, prej bi se mi smejal,..kaj lahk nardim?Kako si lahk pomagam?

Po prihodu v skupino AA sem dobil precej drugačen pogled na alkoholizem. Sprejel sem, da je alkoholizem bolezen, da sem pred alkoholom nemočen in da sam te bolezni ne morem obvladati. To je sicer prvi korak po AA imamo pa jih še 11, s pomočjo katerih si spremenim način življenja, da lahko srečno živim mimo alkohola. To mi sicer ne rešuje mojih problemov, vendar jih sedaj vidim in lahko tudi uspešno rešujem.

alkoholizem je bolezen in to zelo nepredvidljiva in tudi nerazumljiva, zato se lahko pri alkoholiku vse dogaja.

za BOGIJAST. Poskušaj najti eno skupino AA, ki so po celi Sloveniji, seznam in urnik srečanj je na spletni strani AA.
Zelo boš dobrodošel s svojo izkušnjo boš pomagal tudi mnogim. Mogoče se boš pridružil nekaj sto anonimnežem, ki nam je to uspelo.

Jaz vem, da ko spijem znam bit agresiven. Žena mi skos pravi, da se me boji, ampak vem, da ji ne bi ničesar žalega storil. A ste imeli tudi vi te težave?

Skupina AA je samo ena izmed poti, ki lahko alkoholika potegne iz pekla zasvojenosti z alkoholom.
Anonimni smo zato, prvič, ker je alkoholizem sramota, drugič pa zato ker se zdravimo izključno z svojimi izkušnjami, ki pa nebi bile učinkovite, če si nismo vsi enaki.

za vulkanec
Sigurno, vendar sem s takim vedenjem izzval neskončno nezaupanje. V skupini sem se naučil obvladovati tudi tudi te situacije, torej brez alkohola vsega tega ni.

Ha ha ha. Pa u resnic ni nč smešno. Fino je žurat. Pa pit – sploh če ti udar na smeh, gobcanje.
Pa da čutiš drug dan težko glavo in si rečeš – zdej pa mal pavze!

Enim useka pa v nasilje (ženskam jok al pa … . Če bi men tako, nikol več nč ne pijem.
Da te pa čist zasužnji ………težka je ta. Jaz ne vem, sm pa slišala, da je meja zelo tanka.
Ej Gunnar – vsak od nas kje spodrsne.

To, da jaz pijem ne ve nihče. Mislim, da nimam prekomernih težav z alkoholom in da trenutno situacijo še nadzorujem. Strah me pa je, da bi se to prej ali slej razvedelo in takrat bi bilo ob moje ime. Saj veste, naenkrat si sam. A pa hodijo na srečanja tudi svojci, prijatelji ali prihajajo samo tisti, ki imate težave z alkoholom?

Kaj je tisto na alkoholu, da iz občasnega pivca nastane alkoholik? Ali je to družba, ki pričakuje od tebe, da boš spil vsaj kozarček in naenkrat ugotoviš, da si vsak dan pijan? Ali je nesposobnost soočati se z vsakdanjimi problemi in posledično iskanje alkoholne omame, ki vse skrbi naredi nepomembne?

Ha ha ha. Pa u resnic ni nč smešno. Fino je žurat. Pa pit – sploh če ti udar na smeh, gobcanje.
Pa da čutiš drug dan težko glavo in si rečeš – zdej pa mal pavze!

Enim useka pa v nasilje (ženskam jok al pa kurbarijo). Če bi men tako, nikol več nč ne pijem.
Da te pa čist zasužnji ………težka je ta. Jaz ne vem, sm pa slišala, da je meja zelo tanka.
Ej Gunnar – vsak od nas kje spodrsne.[/quote]

to sigurn, da vsak kje spodrsne, pa da je žurat fajn, sej če so žuri, ga jst tud pijem, sam mam pa mero oz. so bli cajti k sm spil po litr vodke ( finlandia, smirnoff ipd. čista, brez okusov ) na večer al pa sm mel to za 2 dni, pa za enkrat morm potrkat, še ni tolk deleč pršlo, da bi alko pa ratal moj gospodar, da bi zdej zard tega zganjal cirkus, se ga mogu še bl nažret al pa kej podobnga, zato sm pa to vprašal, ne da bi se norca delal al pa kej, samo pač zanima me, kaj res prpele človeka oz. kdaj pride tist moment k alko rata tvoj gospodar, ne ti njegov.

Na AA ju so tudi ljudje, ki še niso dosegli svojega dna, vendar so že začutili, da jih prekomerno pitje moti. V programu AA – ja se lahko naučimo kvalitetnejšega življenja s tem se izognemo tragičnemu koncu grdega dna, vendar smo prepričani, da je alkoholizem družinska bolezen, zato vzporedno potekajo tudi srečanja svojcev, pod imenonom AL – Anon. S tem se tudi svojci soočijo z alkoholizmom kot boleznijo in njihovo vlogo pri tem. Tudi te skupine so anonimne in se zdravijo z izkušnjami.

Na dnu ste bili. Kaj vas je dvignilo?? Strah? Boj za obstanek?
In da vztrajate. Kaj ni to najhuje?
Spremenit vse frende, okolico?

Pa še nekaj. Zelo se vam je spremenil tudi značaj kajne?

za Ireno

Alkoholizem je fenomen, ki si ga tudi sami alkoholiki ne znamo pojasniti. Pride do trenutka, ko “nam pregori varovalka v glavi” in se sami več ne moremo obvladati. Zato smatramo, da je edina rešitev “umik” od alkohola.