Najdi forum

Kako pomagati mami?

Pozdravljeni,

pišem v veliki stiski, ki me spremlja praktično pol življenja. Mama je stara 65 let, zadnji dve leti se bori tudi z blago demenco in depresijo, obiskuje nevrologa in dobiva ustrezna zdravila.Prav tako jemlje zdravila proti depresiji (predpisana od psihiatra).Predvsem ima probleme s kratkoročnim spominom, drugače še kar funkcionira. Živi sicer z mojim očetom, s katerim pa se ne razumeta (pravzaprav se ne spomnim, kdaj sta se sploh razumela), mislim, da oče na njo zelo slabo vpliva, saj nikako noče razumeti, kako je potrebno ravnati s človekom z demenco, kar pomeni, da nima nobenega potrpljenja z njo, nasprotno, vedno jo opozarja, kako je “nora, kako bo končala v norišnici, kako vse pozablja, skratka, grozno. Čez poletje očeta običajno kakšna dva meseca ni, ker obišče svojo sestro in takrat je stanje z mamo veliko veliko boljše. Z bratom imava sicer vsak svojo družino, vendar jo dnevno obiskujeva(predvsem poleti, ko je sama) in ni z njo nikakršnih problemov. Oče bi se tudi lahko odselil k sestri, kar si mama zelo zelo želi, vendar to odklanja in je strahovito užaljen, ko mu skušamo dopovedati, da bi bilo za mamo boljše, da nista skupaj, saj se samo prepirata. Nikakor mu z bratom tudi ne moreva razložiti, da ravna narobe in da če se ni sposoben sprijazniti z mamo tako, kot je sedaj, naj odide.

No, čeprav je že taka situacija sama po sebi težka, se tukaj vključi še alkohol. Mama je imela probleme z alkoholom že pred desetimi leti, vendar jih je takrat sama uspešno premagala in je bila trezna kake 7, 8 let. Z bratom sva takrat šla skozi pekel; kdor je to sam doživel, tako ve, kako je živeti z alkoholikom. Skrivali smo ji steklenice, jo zapirali v stanovanje, da ni mogla po nove, jo treznili, se z njo pogovarjali…….skratka, to smo takrat prebrodili. A na žalost se je alkohol vrnil v v našo družino pred kakim letom, ko se je pri njej tudi pričela depresija, motnje spomina, ne vem, ampak nekaj jo je spet potegnilo nazaj v to brezno. Tole zdaj že spet traja kake pol leta, vmes so trezni dnevi, potem se včasih napije dobesedo “do mrtvega”, tako da obleži, potem so vmes dnevi, ko je zmerno alkoholizirana……Lahko si mislite, kako pogubno šele alkohol deluje v kombinaciji z vsemi zdravili, ki jih jemlje.Takrat jih tudi pozabi vzeti in tako se tudi njena demenca poslabšuje in zmedenost stopnjuje. Od očeta nimava z bratom nobene koristi, zahteva, naj midva to “urediva”, ker se on ne more s tem ukvarjati, nama pa počasi zmanjkuje volje in moči. Imava vsak svojo družino in takole je res težko živeti. Kaj pomaga, če ji poberemo steklenice, če bo šla jutri kupit nove, oče pa ne stori nič, da bi to preprečil. Mama zdravljenje kategorično odklanja. Psihiater mi je rekel, da pri toliko starem človeku ni mogoče kaj dosti narediti, sploh če se upira zdravljenju.

Kaj še lahko naredimo? Prosim svetujte, ne vem več, kaj naj storim. Zdaj že nekaj dni nisem bila pri mami, ker postane alkoholizirana tudi agresivna, me prične žaliti, ali pa se samo joče in smili sami sebi, obljubi vse, potem pa je drug dan spet vse po starem. Nam lahko pomagajo v kakšnem društvu? Nimam veliko upanja, saj je prostovoljno ne morem spraviti nikamor. Strašno se mi smili, vendar imam tudi vedno manj moči ukvarjati se s tem problemom. Moja družina že trpi zaradi tega (čeprav ima mož veliko razumevanja), vendar se mi nekako zdi, da bom enkrat morala odnehati.

Hvala, da ste prebrali.

LenkaK, streslo me je , ko sem prebral tvojo bolečino. Dvakkrat sem jo brala, ker je identična moji,z razliko, da je moja mai stara 61 let.
Včeri jo je svakinja na silo, vso mrtvopijano odpeljala k osebni zdravnici, komaj ji je uspelo, da so jo nato opeljali v Polje, na zaprti oddelek, n treznenje, vmes ji je zaigrala še delirij, kajti moja mati je prvorstna igralka, pa na kolenih je prosila ljudi okoli sebe, da ji dajo piti pivo, vino, žganje…Noro, do kraja ponižujoćče za eno žensko….Ti povem poanto vsega tega?
Ko se bo streznila, vmes bo ziher jo zagrabil tapravi deliri, ker pije u iber že skoraj eno leto, s prestanki pa že vse življenje, poleg tega sej 2x zdravila, pa se spet zapija,poanta je, da jo bojo po parih dneh spustili domov, če se bo ona odločila, da se ne bo zdravila, kajti ona je zdram oseba, in ne nevrotično motena. s PIJANCI SE NAJ UKVARJAJO SVOJCI, so rekli v naši lokani bolnišnici moji svakinji. In logično je , da bo pijanec šel domov, kajti sla in želja po alkoholu je večja kot želja po treznosti.

Da je mama depresivna, tudi vemo vsi, da se zdravi tudi vemo,da kombinira tablete in alkohol tudi, pa ji ne moremo nič,prav nič, ker nam enostavno uide, njej ne more nihče do živega, ko ima pijansko turnejo. Tkrat nam vse razbije, uniči… V enem od postov sem opisala, kako se to dogaja pri nas. NORO…
VSE POLOŽIMO NANJO, PA NAM V ENEM TEDNU, DNEVU VSE PODRE, VSE UPE, SANJE, VSE UTOPI V “FLAŠKONU”VINA,ŽGANJA, OSTALEGA ALKOHOLA…

Ne obsojajte me, kakšna hči sem., da ji nočem pomagati. To ni res, pijanci se z vso silo otepajo zdravljenja…Naša družba pa podpira alkoholizem, pijance in posledično tega razdrte družine…
Razume samo tisti, ki je šel in je še v tem peklu, kot otrok, mož, svojec….
Pravijo, da so odrasli otroci dolžni poskrbeti za svoje nemočne straše? Kaj ni tudi dolžnost starša, da poskrbi za svoje otroke v času mladosti?
Živali so boljše od ljudi…

LENKA, DRŽI SE, IN ODLOČI SE IN ŽIVI SVOJE ŽIVLJENJE,dokler bo tvoja mam pila in se ne bo odločila za zdravljenje, ji bo prav malo zate in pa za tvoje, na žalost…

Vaju lahko vorasam kako sta resili? Pri nas je podobno, mama je bila sprejeta tudi na psihiatriji, pred dobrim mesecem je prisla ven zdaj pa spet … ne vem kaj naj naredim.

nova
Uredništvo priporoča

Zdravo,

kako zelo zelo zelo iz prve roke se mi zdi tole…., ko sem brala vaše pisanje, so se spomini vrnili, kot takrat ko sem bila jaz/smo bili mi v tem.

Nisem pesimist, ampak realist in na vprašanje kako to rešiš je odgovor žal….ne rešiš! Sploh pri “starejših” ne rešiš.
Pač čas naredi svoje, življenje se zapelje v neko smer in naredi svoje, ti se vsak dan mogoče milimeter bolj sprijazniš oz. bolj obupaš. Grozno ti je, vem! Ni dneva, ko bi lahko sproščeno in mirno zadihal. Vedno je nad tvojo glavo en ogroooomen nerešen/nerešljiv problem, pred katerim ne moreš zapreti oči. To je vendar pomemben član tvoje družine! Vse se poruši.

Tako da predlagam, da najprej začneš delat na sebi. Kako se boš lahko vsak dan korak bolj sprijaznil, da nikoli več ne bo tako kot bi moralo biti. Da ta oseba ni več mati, kot je včasih bila. Nima več moči za to vlogo. Alkohol je zmagal. Verjemi da to ubija od razočaranja tudi njo. Ona je bolan človek.
No in ko boš enkrat tam, da si se privadil na misel, da je to to, potem začni z njo preživljati dragocene redke trenutke treznosti. To je vse, kar si od nje lahko še obetaš v tem življenju. Ko naletiš nanjo v stanju prištevnosti se pogovarjaj z njo o lepih spominih, ji daj vedeti da ti je pomembna, jo razveseljuj, ji lepšaj tiste redke trenutke.
Vprašaj se, kaj lahko ti narediš zanjo, za vajin odnos.

…pogumno !

New Report

Close