Najdi forum

suboxon – kako dolgo v telesu??

Pozdravljeni,

zanima me, koliko časa suboxon ostane v telesu. Namreč brat je nekaj časa hodil po suboxon, sedaj pa se je na odmerku 4 odločil, da ne bo več hodil in da se bo sam spucal. Danes je 3 dni od tega ko je zadnjič vzel pa ima že kr mal krize. Danes se je izmuznil iz hiše…ni ga blo kako urco…je reku da je bil na sprehodu. Starši mu verjamejo, sama pa ne kaj preveč. Zato me zanima, če lahk nardim un test iz lekarne za opiate, da bi vidla če res ni vzel heroina. Ali bo test slučajno pozitiven zaradi suboxona? Ker brat me je zdej prepričeval, da ti testi niso tak natančni in bo pozitiven zaradi suboxona?
Kaj mi svetujete? Doma se prvič srečujemo z odvajanjem…za vso familijo je to šele začetek…in bi rada izvedla kj več…ker k zdravniku je z njim hodla mami, ki pa si tak polovico stvari tam ni zapomnala…za kakršnokoli informacijo se zahvaljujem…

lp

Klasični panelni test ne pokaže suboxona. Pri testih sicer prihaja občasno do “false positive” rezultatov, a so načelno precej zanesljivi.

Subjekt v abstinenčni krizi tipično ni preveč razpoložen za sprehode, čeprav koristijo

Suboxone ostane v telesu zelo dolgo, ker ima izjemno dolgo razpolovno dobo, a to ne igra prav veliko vloge. Če je šel s 4mg na nulo je to kar velik skok in normalno je, da je po 3-4 dneh, ko se velik del suboxona naloženega v telesu porabi, v abstinenčni krizi. Morda bi bilo bolje, če bi še nekaj tednov ostal na suboxonu in dozo postopoma nižal tja na 0.5mg ali še manj, da bo prehod na nič razmeroma neboleč.

Živjo.
kaj pomeni odmerek 4? 4 miligrame al 4 tablete? sicer pa, če je samo na suboxonu, test za heroin ne bo pozitiven, ker je čisto druga stvar. sem tud sam na suboxonu in me v ambulanti testirajo vsakih nekaj tednov na vse droge in rabijo za suboxone, da vidijo, da ga res jemljem, prav posebne teste in testov za heroin, kot že rečeno, suboxoni ne motijo.
lp

nova
Uredništvo priporoča

Ja…sem med vikendom že ugotovila, da navaden test ne pokaže suboxona in smo nardil test…in seveda je bil pozitiven. In je bil spet vik in krik doma…danes smo klicali na center da bi se spet prijavil na suboxon, pa so nam tam povedal, da je brat vržen iz programa ker ga zadnje 3 dni (ko naj bi še hodil tja) sploh ni blo. Torej same laži in laži…
V komuno noče it, pravi da bo pobegnu od tam…sama navijam za detoks v LJ, vendar so dolge čakalne dobe in me skrbi, da ne bo dočakal dneva do sprejema. Je namreč depresiven….že 1 leto jemlje table Zolfot proti depresiji…vendar se mi zdi da se mu je stanje močno poslabšala. Skoz govori da nima smisla živet, da je samo izmeček na zemlji in itd…. Zanima me, če kdo kj ve kako je z kriznim sprejemom na detoks? Ker se res bojim, da si bom kj nardil…hudo mi je ga gledat takega…si govorim da se ne bom jokala…da bom močna zanj in pred njim…pa ne morm…Mama je na konec živci, fotru je pa itak vseen….js bi ga pa najraje zaklenila nekam za par dni. Ampak mami pravi, da to ni človeško…res ne vem kaj naj…

Recimo da bi ga nekam zaklenili za teden dni. Ali res pričakujete da se bi kaj spremenilo? Detoksikacija ne ozdravi odvisnosti.

Ne pričakujem da bi to res ozdravilo njegovo odvisnost…predvidevam pa, da bi veliko lažje začel, če bi preživel vsaj fizično odvisnost – če ne bi kriziral…mogoče bi po tistem 1 tednu malce bolj čisto razmišljal. Ko mu telo ne bi več ukazovalo, da se more zadet ker ga vse boli. Sej vem da je tu še psihična zasvojenost, sam se mi zdi da bi veliko lažje delal korake naprej če bi se najprej znebil fizične odvisnosti.
Leiito…prebrala sem veliko tvojih post-ov, šla pogledat tudi povezave kot so subsux.com in podobne…zgleda da res veliko veš o teh stvareh. Nekje sem zasledila da si nekomu svetoval, naj v času med detoksikacijo je veliko oreščkov in rib. Kako je s tem? Moj brat se je pred tem sranjem dosti ukvarjal z fitnesom in ga je to res veselilo, zato je še toliko večji šok, da je pustil si toliko uničit telo. Rada bi ga nekako pripravila, da se motivira…da začne morda počasi hodit nazaj v fitnes…čeprav je zelo shujšal in verjetno nima toliko moči. Ne vem kaj naj nardim…vem da človek ne moreš prisilit, če se sam ne odloči. Ampak kako naj mu pomagam ob tem? Opazla sem da z vpitjem ne pridemo daleč….tudi z prošnjami in solzami ne… trenutno mu samo stojim ob strani in mu vsak dan pravim, naj si naredi en plan. In on odgovori, da njegov plan je da se bo spravil iz tega ven… Sprašujem se samo – kdaj? Ko bo že prepozno?

Detoksikacija je vsekakor dober in nujen začetek, skeptičen sem glede zaklepanja v kleti ipd., čeprav po svoje drži kar pravite, namreč da se z detoxom človeka osvobodi iz klešč fizične odvisnosti in res je tudi, da se šele ob detoxu “dvigne možganska megla”.

Če dejansko želi prenehati s samodestrukcijo je prva ovira strah pred fizično krizo. Danes ta strah ni več utemeljen. Mikro in vedno nižje doze subutexa/suboxona prve 3 dni, nato pa še nekaj dni Immodium ali še bolje Britoflex in nekaj zeliščnega za spanje (če je sila pa par valiumov) = praktično neboleč detox, nič hujšega od gripe.

Prepozno ni nikoli, je pa vedno težje, ker se pač a) vedno bolj ruši biokemično ravnovesje b) patološki vzorci obnašanja so vedno bolj zakoreninjeni

Ribe, oreščki… hrana bogata z nenasičenimi maščobami, proteini in čim manj preprostih sladkorjev je itak smotrna, predvsem aminokisline kot npr L-Tyrosine pa so sestavni del neurotransmiterjev, kot so dopamin, serotonin in teoretično vnašanje aminokislin telesu olajša tvorbo dopamina in serotonina, ključnih za dobro mentalno počutje.

Leiito…

še eno vprašanje…ker dokaj malo vem o teh zdravilih…Immodium, Britoflex – predvidevam da se to dobi lahko samo pri osebnem zdravniku? Vendar mu zdravnica ne želi ničesar predpisati, še tablet za spanje mu ni želela dati – želeli smo sanvale. Pa smo ji povedal, zakaj jih potrebuje. Verjetno mu jih tudi na Centru za zdravljenje ne bodo predpisali…kaj pa potem? Sama sem mu zdej zrihtala 4 tablete dormicuma, da jih bo imel ko res ne bo mogel nič spat. Kaj bomo pa potem pa še tudi ne vem več..

Hvala ti za odgovor

P.S.

Glede na to, da sama detoksikacija nikakor še ne pomeni, da je motnja/bolezen/stanje… odvisnosti premagana se logično poraja vprašanje koliko časa pa je potrebno za “ozdravitev” in kaj pomeni biti ozdravljen?

Možgani so neuroplastični in v obdobju zdravljenja (kar načelno pomeni popolna abstinenca), pride do pozitivnih sprememb tako na področju vzorcev obnašanja, predvsem odprava obsesivno-kompulzivnih motenj, kot nevrobiološko; spajanje G.proteina, prenosi signalov, število in odzivnost opiodnih receptorjev, delovanje dopaminergičnih in serotoninskih sistemov, naravna proizvodnja endomorfinov itd., torej področja, kjer je bil spremenjen izvirni DNK zapis.

Dobra novica je, da neuroplastičnost možganov omogoča dokaj hiter proces zdravljenja. Spremembe na bolje so sicer postopne a občutne. Nevarne za recidiv (in s tem za OD) so epizode post-akutnega abstinenčnega sindroma (taka epizoda je verjetno stala življenja mladega fanta o katerem je bilo govora na tem forumu), sicer pa se po cca. 1 letu abstinence možganska kemija restavrira. Če je oseba mlada in opiatov ni jemala več let je ta čas še krajši.

Po letu dni popolne abstinence in ob predpostavki, da si je subjekt vzpostavil normalno socialno mrežo, in da se bodisi izobražuje ali pa ima ustrezno zaposlitev lahko začnemo govorimo o ozdravitvi.

Dr Rugelj se s tem seveda ne bi strinjal. Njegova logika, ki vsekakor ni brez temeljev, je da se mora vsak človek, odvisniki (mamini sinčki) pa še bolj, stalno truditi za osebno rast in iz sebe intenzivno graditi osebnost, ki teži k realizaciji svojega maksimuma v fizičnem, intelektualnem, duhovnem, emocionalnem, socialnem in seksualnem smislu.

Ne glede kaj si mislimo o metodah Dr Ruglja, take in podobne ideje o konstantnem osebnostnem razvoju, ki imajo razen imena malo ali nič skupnega z ameriškimi self-help, Oprah&Co. in new age koncepti so za odvisnika lahko izredno koristne in v idealnem svetu bi svojo adiktivno osebnost usmeril v pozitivne “odvisnosti”. (slovenščina ima za addiction in dependance žal samo eno besedo, četudi gre za različna pojma). Vašemu bratu so te ideje najbrž blizu, glede na to, da se je ukvarjal s športom in vsekakor bi se moral vrniti k intenzivni fizični dejavnosti.

Slaba novica je, da dolgoletna odvisnost od katerekoli substance lahko povzroči nepopravljivo škodo, zlasti pri t.i. mehanizmu nagrajevanja; delovanje in interakcija D2 dopaminskega receptorja, kakor tudi, da kemične odvisnosti, alkohol in opiati pa še posebej, pogosto maskirajo anksiozne in/ali depresivne motnje, ki so utegnile obstajati že od prej in/ali pa so posledica alkoholizma oz. zlorabe opiatov.

Ker je odvisnost tako kompleksen, večplasten in trdovraten problem je pomembno, da se v procesu zdravljenja uporabi vsa možna orodja in orožja, a na koncu koncev je to za človeka, ki je sicer mentalno zdrav, predvsem osebna bitka v kateri je nujna velika lastna želja in odločenost, še taki pritiski ali podpora okolice ne pomenijo kaj dosti, če človek sam nima trdnega prepričanja, da je dolgoročno gledano življenje z odvisnostjo le bleda senca eksistence.

Priti do tega spoznanja v miselni megli odvisnosti ni lahko, zlasti pri opiatih, ki sintetično dvigajo samopodobo in dajejo lažen občutek, da je vse OK in nekateri morajo dejansko doseči t.i. dno ali pa doživeti neko intenzivno izkušnjo (npr. ibogain), da pridejo v stik z objektivno realnostjo.

Z drugimi besedami, vprašajte brata zakaj točno želi prenehati in čeprav vam bo itak govoril to kar želite slišati, boste iz njegovih besed razbrali, če je že prišel do stopnje, kjer dobesedno sovraži plastičen in nerealen občutek lagodja, ki ga dajo opiati in se želi z življenjem končno soočati kot zdrava in svobodna oseba.

Vso srečo vam in vašemu bratu.

Upam, da bo ta dolg post, zadnji za nekaj časa, doprinesel k temu, da se preneha zmotno mnenje žalujočih ostalih, da detoksikacija pomeni ozdravitev odvisnika. Ta zabloda je namreč zelo razširjena in sedaj jo propagira tudi dokaj nov in zelo gledan ameriški TV show The Cleaner, kjer Benjamin Bratt igra ozdravljenega odvisnika, ki ga družine, prijatelji itd. najemajo, da “zdravi” druge odvisnike. V seriji (gledal sem 1 epizodo) se medicinske, “odvisnološke” in pravne neumnosti vrstijo po tekočem traku, najhujša in najbolj zavajajoča pa je vsekakor, kot Bratt od heroina odvisno dekle dobesedno ugrabi, zaklene, detoksicira in že čez par dni je taka kot nova. Samo v filmih.

Lep pozdrav vsem.

Spoštovani go.leiito

Resnično me impresionira vaše znanje in vedenje o vseh težavah – tako velikih, kot majhnih – pri jemanju nedovoljnih poživil, naj se gre za zdravila, narkotike, pomirjevala, uspavala, pa naprej do trdih drog. Okrog 18 leta sem občasno uživala kakšen trodon, tramal, apaurin.Potem je bilo nekajčasa mir, a prišel je čas, ko mi je tramal kar naenkrat dal veliko energije, volje, nobeno delo mi ni bilo odveč,počutje je bilo mnogo boljše. Mislim, da se je takrat začelo. Začela sem jamati tramal vsakdan, kasneje oxycontin in pa zraven na vsake toliko časa še kakšen apaurin. Ko mi je zdravil zmanjjkalo so se pokazale krize, kar hude, zdravnik je dejal, da je to po pomanjkanju teh zdravil. Krize so bile nevzdržne, najhujša je bila tista huda tesnoba, bruhanje, ne morem vam povedati, koliko sem pretrpela, da sem po 5 dneh nekako stopila na noge in nadaljevala po starem. Ob takšnem napadu, mi je prijatelj dal malo heroina in tesnoba, bruhanje,,,,, je v trenutku izginilo. Takrat sem se prvič srečala s heroinom in ga jemala najprej na vsake toliko časa, skupaj s tramali, apaurini, kar je pač bilo. Bile so krize in ko sem se končno odločila, da to ni življenje, da je to umiranje na obroke, sem se posvetovala s psihiatrinjo, ki me je vključila v metadonski program.Priznam metadon me ni pomiril, čeprav sem ga jemala pol leta in v tem času razen apaurina nisem jemala nobenih drugih substanc.Potem mi je predlagala, da bi zamenjali terapijo z zdravilom, ne vem kako se imenuje,ki vsebuje morfij, to zdravilo me ja kar umirilo, lahko sem delala, zdravnica je bila zadovoljna. Nekega dne, mi je obrazložila, da je novo zdravilo—– suboxon in da mi priporoča to zdravilo, saj bo najhitreje pozdravilo mojo odvisnost, če se bom držala njenih navodil. Spet sem se po suboxonu počutila bolj slabo, vzela sem ga le zato, da ne bi prišlo do krize. Res je, da mi je ubil željo po heroinu, vendar je moje počutje slabo, brezvoljno, čeprav sem veliko prebrala o suboxonu in tudi o tem, da je opiat. Za zdaj poslušam zdravnico in jemljem 8mg vsak dan, včasih vzamem celo 2. Nenehno jo sprašujem, kdaj bo moje počutje boljše, tolaži me, da bi moralo vse skupaj miniti kmalu.Noče pa mi več napisati tistih prvih zdravil z morfinom, ki so mi boljše pomagale. Ona trdi, da je to v moji psihi. Kaj menite vi… Ali bi se počutila boljše, če bi zraven vzela kakšen apaurin……Zakaj ne zdravijo s tramali, če so tudi na bazi opiatov, kot suboxon..To me zelo moti….., posebno še po tem, ko sem nekje prebrala, da se tudi suboxona navadiš. Zanima me vaše cenjeno mnenje, kaj vi mislite o vsem tem. Najbolj se boljim teh hudih kriz, zato vztrajam pri suboxonu, čeprav ni nobenega učinka, sem brez volje, apatična, slabe volje, razdražljiva. Moja želja je, da bi se pozdravila, da mi ne bi bilo treba jesti ,,,vse te kemije… , saj želje po heroinu nimam več.Če mi boste lahko nekako odgovorili na moje zmedeno pismo bom zelo vesela. Že vnaprej hvala za odgovor in lep potdrav,

Maj71; hvala. Če prav razumem ste začeli opiate jemati rekreativno, brez “legitimnega” razloga v smislu fizične bolečine in brez recepta, začenši z zdravili, Tramal in Oxycontine. Začetna očaranost z opiati se je razvila v fizično odvisnost, bili ste prisiljeni poseči po uličnih drogah, konkretno heroinu, in od tedaj z različnimi stopnjami uspešnosti poskušate odvisnost bodisi premagati, bodisi jo kontrolirati z nadomestnimi zdravili. Skratka, tipična zgodba, s to razliko, da je bil Oxycontine pri nas do pred kratkim zelo redek, zlahka dostopen pa je bil prek interneta in v ZDA, kjer je ravno to zdravilo zaradi lahkotnosti predpisovanja povzročilo epidemijo odvisnosti med pripadniki srednjega in višjega sloja, ki se heroina nikoli ne bi dotaknili, tablete pa so pač družbeno sprejemljive.

Ravno milijoni teh nobl odvisnikov je poglavitni razlog, da je bil Suboxon v ZDA licenciran za “zdravljenje odvisnosti od opiatov”, in da je postal najbolj priljubljena izbira zdravnikov pri tretmaju odvisnikov. Za razliko od metadona, ki ga morajo jemati dnevno v posebnih klinikah, lahko namreč za suboxon dobijo mesečni recept in ga jemljejo sami, ker ima pač ceiling efekt, tako da OD ni mogoč, predvsem pa to zdravilo omogoča precej večje zaslužke kot metadon.

Reakcije na nadomestke so pogosto subjektivne, tako kot pri vas. Metadon vam ni ustrezal oz. ni bil dovolj (kot ni dovolj večini odvisnikov), ustrezal pa vam je morfij z upočasnjenim delovanjem, zdravilo pod imenom Substitol, vendar vam je zdravnica v času, ko so modni trendi zapovedali Suboxon, predlagala prehod na to zdravilo, ki pa vam spet ne ustreza.

Suboxon oz. Subotex je sicer znan že dlje časa, a v tej reinkarnaciji so ga pred nekaj leti lansirali kot čudežno zdravilo, ki odpravi abstinenčno krizo in željo po zlorabi opiatov, hkrati pa ne povzroča resne odvisnosti. V resnici je šlo seveda še za en nateg farmacevtske industrije, taiste industrije, ki je nekaj let pred tem trdila, da je Oxycontin učinkovito protibolečinsko sredstvo, ki ne povzroča odvisnosti, zgodba pa se je za proizvajalca zaradi zavajajočega oglaševanja končala z masivno kaznijo, a še vedno malenkost v primerjavi z milijardami zaslužka, ki so ga z Oxyjem ustvarili.

Suboxon oz. aktivna učinkovina buprenorfin jasno povzroča odvisnost, fizično in psihično. Je sicer delni in mešani pol-sintetični opioidni agonist in to, da je delni agonist (ne deluje kot tak na vse opiodne receptorje) naj bi preprečevalo pojav odvisnosti, kar žal ne drži. Zdravilo je dokaj nenavadno, ker lahko deluje agonistično (kot npr. heroin) ali pa antagonistično (kot “anti-heroin”, npr. Naloxone), odvisno o katerih receptorjih govorimo in predvsem od doze. Pri tem zdravilu ne velja logika ostalih opiatov, da je več tudi bolje, marveč nasprotno, v manjših dozah deluje na nekatere receptorje bolj agonistično, z delovanjem na receptor kappa celo antidepresivno in večina ljudi se dejansko bolje počuti na nižji dozi.

Poleg tega je to zdravilo izjemno močno in ni potrebe, da bi se ga jemalo več kot 4mg dnevno, običajno je povsem dovolj že 2mg. Zdravniki se pač ravnajo po navodilih proizvajalca in pacientom odrejajo izredno visoke doze, 16 ali celo 24mg za indukcijo in 8-16mg za vzdrževanje. Prizvajalcu je jasno v interesu, da pacienti dobivajo čim višje doze, da so na tem zdravilu čim dlje časa, in da ga nikoli ne prenehajo jemati. To je morda tudi razlog, da so ukinili dozo 0.4mg (ki je bila namenjena zniževanju doze dp prenehanja) in je zdravilo na voljo samo v 2mg in 8mg tabletah.

Tako visoke doze, 8mg in več, pacientom pogosto povzročajo simptome ki jih opisujete, poleg tega pa višja doza pomeni težjo detoksikacijo. Na srečo buprenorfin ima tudi dobro stran, namreč, da je detoksikacija bistveno manj intenzivna kot pri oxycontinu, heroinu ali metadonu.

Zato se je smiselno z zdravnikom pogovoriti in izraziti željo, da dozo znižate na 4mg in nato na 2mg. Pri večini ljudi stranski učinki, ki jih navajate ponehajo ali se vsaj omilijo hitro po zmanjšanju odmerka, poleg tega pa je zniževanje tja nekje do 2mg praktično neboleče.

Ker ima zdravilo izredno visoko afiniteto, t.j. dobesedno nalepi se na receptorje, tako da drugi opiati ne morejo zraven, je jemati karkoli čez suboxon neproduktivno, in ker za ta efekt blokade zadošča že manj kot 2mg, zdravnik težko vztraja pri višjem odmerku.

Druga stvar je povsem prenehati z jemanjem suboxona. Abstinenčna kriza sicer ni tako intenzivna, je pa zaradi izjemno dolge razpolovne dobe zdravila dolgotrajna in človeka pogosto psihično izčrpa konstantno pomanjkanje energije in splošno mentalno nelagodje, ki lahko traja tudi do 12 mesecev, poleg tega pa pri tem zdravilu prihaja do post-akutne abstinenčne krize, občasnih, ponavljajočih se epizod abstinenčne krize dolgo potem, ko je “ne bi smelo” več biti.

Suboxon je idealno zdravilo za hitro in praktično nebolečo 1-tedensko detoksikacijo od polnega agonista, posledice dolgotrajnega jemanja tako visokih odmerkov zdravila pa se bodo šele pokazale. Vsekakor naše klinike nimajo posebnega uspeha pri zdravljenju odvisnikov v smislu, da bi povsem prenehali z jemanjem opiatov, in suboxon je postal več ali manj ena od opcij nadomestnega zdravila; a) metadon b) substitol c) suboxon.

Detoksikacija suboxona po dolgotrajnem jemanju visokih doz bo terjala počasno in postopno diskontinuacijo tja nekje do 0.25mg – 0.50mg, nato pa s pomočjo neopiodnih zdravil kot so Clonidine, Britoflex, Neurontin, Immodium uspešno preiti obdobje tranzicije na nič. Druga, malo bolj eksotična opcija, je detox s pomočjo kratkoročnega jemanja zeliščnega pseudoopiata z imenom Kratom.

V odgovor na vaše vprašanje, da, v ta namen bi se lahko uporabljal tudi Tramal, pravzaprav so raziskave pokazale, da je za sam detox enako učinkovit kot metadon. Problem pseudo-opiata (za razliko od suboxona ni narejen “na bazi” opija) Tramala/Tramadola je v tem, da so pri odvisnosti od pravih opiatov po pravilu potrebne tako visoke doze, da je tveganje grand mal epileptičnih napadov preveliko. Govorimo o dozah 400mg+ dnevno. Za skok iz zelo nizke doze suboxona (0.50mg-) na nič, kjer bi zadoščalo že 100mg Tramala, pa bi bil Tramal lahko učinkovit, če le ne obstaja tveganje jemanja prevelikih dnevnih odmerkov ali jemanja dlje kot 5-7 dni.

V vsakem primeru imate prav, eksistenca na opiatih postopoma postane samouničevalno vegetiranje, opiati pač prenehajo delovati, zato je edino racionalno in nujno prehenati z jemanjem suboxona čimprej, a z ustrezno strategijo, ki vam bo pomagala razviti mehanizme soočanja s stresom in zdravim načinom življenja, ker je sicer recidiv statistično zelo visoka verjetnost.

Aja še to, hkratna odvisnost od benzodiazepinov ali drugih pomirjeval in opiatov oteži in moti proces resetiranja možganske kemije. Če jih sedaj ne jemljete, vam bodo Apaurini (v omejeni količini) na “čisto glavo” v veliko pomoč pri detoksikaciji od suboxona. Če jih jemljete morda velja najprej razmisliti o prenehanju jemanja apauirina, tudi zato ker so pomirjevala po svoje celo bolj škodljiva. vodilni svetovni ekspert za prenehanje jemanja benzo zdravil je Dr Ashton iz Avstralije in na internetu (youtube) je moč najti t.i. Ashton protokol, ki je preverjeno uspešna in najbrž najboljša metoda za zdravljenje odvisnosti od pomirjeval.

Na srečo obstajajo učinkovita zeliščna pomirjevala brez stranskih učinkov in brez odvisnosti. Če menite, da jih potrebujete poskusite z zelišči, cela vrsta jih je, od šentjanževke do pasijonke, na voljo v trgovinah z zdravo prehrano.

Vso srečo.

Sem bil 4 leta na heroinu, 100x sem hotel odnehat punca mi je pomagala pa ni šlo.. krize so take, da rajši bi rajši umrl, kot pa bil odvisen od heroina in ko nisem imel heroina sem po 12 urah znorel in šel iskat robo. zdaj sem ze 2 leti na metadonu in sem prišel z 160mg na 15mg… krize nimam vendar moram povedat da ko se ponoči zbudim nemorem zaspat… Res je da poznam dosti narkomanov vendar še nobenega nepoznam,da bi se ozdravil z metadonom, substitolom, subotexom, ipd. 95% ali celo 96% narkomanov za vedno ostanejo narkomani.

Drugim, ki so na forumu svetujem, da nikoli niti ne pomislijo na heroin ne, da bi se poskusili… RES zgubite službo, družino, punco, prijatelje… skratka VSE to sem napisal iz lastnih iskušen.

KER VSI PRAVIJO ENKRAT PA NIKOLI VEČ… TO JE RES (vendar v kakšnem smislu) ENKRAT GA PROBAŠ PA NIKOLI VEČ VEN NE PRIDEŠ.. TO JE RESNICA..

Pa še nekaj: star pregovor [ENKRAT ĐANKI VEDNO ĐANKI ]

Jas pa vseeno upam,da bom med temi 4% in da mi bo uspelo!!!
Vso sreco maji71 vsem odvisnikom…. .

LP.

Spoštovana majhna84

Glede tvojega brata kar si napisala, da so ga vrgli ven z centra za odvisnike. Sam sem odvisnik, ki se zdravim in sem tudi sam pred 3leti nehal hodit na center za odvisnike in zaživel svoj stari lajf z heroinom.. a ne za dolgo. In zpoet je prišel čas ko ni bilo več kje dobit denarja oz. kaj prodat ali kaj narest za denar(ni bilo drugega izhoda). In sem se šel nazaj do centra za odvisnike in so me sprejeli nazaj. Nevem kako je to mogoče da so ga kar vrgli ven. Pa še to bi ti povedal zdaj ko se redno zdravim 2 leti sem dosti X naletel na povratnike oz tiste ki niso prišli 2 dni ali kolko pač pa so jih sprejeli nazaj.

Slišal sem pa tudi govorice, da imaš 3 šanse oz. da te 3x dobijo na testu da si na drogah, kar pa zagotovo mislim, da ni res(RAZEN ČE RES NISI RESEN IN NAPRIMER HODIŠ 2X NA DAN TJA fehtat svoje zdravilo OZ., ČE SI KAKOR KOLI NASILEN OZ NEVLJUDEN) potem bi rekel da te lahko vržejo ven.

Drugače pa, če to kar sem napisal z veliko ni res pa tistim pač nepripadajo privilegiji kot so napimer prvo 3x tedenski prihod in dobiš domov za viken in ostale dni potem sledi čez par mescev(recimo 2)DVO tedenski prihod na center in seveda dobiš domov metadon oz kaj pač imaš in na koncu ti pa še omogočijo 1x tedenski prihod in seveda za dopust od 10 do 14dni (če si seveda negativen v urinskem testu in redno prihajaš na center)!!!

Srečno in lep pozdrav.

PS: Sporoči mi kak ste napredovali!!!

Živijo AndreXx

Brata so “vrgli” iz programa v tem smislu, da po tistih 3 dneh ko ga ni bilo, ni mogel kar priti nazaj po dnevni odmerek. Ampak je moral čakati več kot teden dni, da je dobil prosti termin pri zdravniku, kjer se je nato dogovoril o ponovnem zdravljenju. Sem pa slišala da je po drugih metadonski ambulantah drugače, da imajo tudi nekatera druga pravila, da so odprta dlje in podobno. Kar mi je po svoje smešno, saj se konec koncev vsa financirajo iz iste blagajne.
Brat je sedaj prešaltat iz suboxona na metadon, to pa predvsem zato, ker je na tem pogovoru pri zdravniku ki ga je imel, zdravnik predlagal da mu dozo suboxona zvišajo na 10mg in postopno do 16. To nikakor ni želel, ker si je prebral leeito-ve poste tukaj, veliko informacij pa je dobil tudi na spletni strani http://www.subsux.com, ki jo priporočam vsem ki jemljete suboxon ali o tem razmišljate. Tako je sedaj na metadonu, na odmerku 6 mg. Počuti se dobro…veliko bolje kot prej na suboxonu. Sam pravi da nima več tiste ogromne želje po heroinu ki jo je imel ko je jemal suboxon. Naj tuki še povem, da je sedaj na testih negativen oz. je bil pozitiven samo enkrat na začetku ko se je privajal na dozo. Enkrat tedensko hodi na pogovor s terapevtko. Hodi pa tudi na detoks v LJ, kjer čaka na vstop – to naj bi se zgodilo nekje konec leta oz. kmalu po novem letu. Poleg tega se dosti giblje, hodi v službo, v fitness…na splošno je stanje dosti boljše.
AndreXx tebi pa polagam na srce – pojdi se zdravit. Pokliči na Center za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog 01/587 49 73 in se dogovori vsaj za prvi uvodni sestanek. Ker verjamem da pot iz tega obstaja, ni lahka…vendar JE!!!
Bratu doma stojimo ob strani…sama vem da mu bom pomagala po vseh svojih močeh…spodbujam ga in če le imam čas, sem z njim, se pogovarjama. In nikoli ne bom obupala nad njim…dokler v njegovih očeh vidim, da išče pot iz tega…samo najdu je morda še ni.
Zato upam da ti najdeš pot!
Sporoči kako si kaj..

Zdravo, majhna84

KAJ SI S TEM MISLILA?: AndreXx tebi pa polagam na srce – pojdi se zdravit. Pokliči na Center za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog 01/587 49 73 in se dogovori vsaj za prvi uvodni sestanek. Ker verjamem da pot iz tega obstaja, ni lahka…vendar JE!!!

Nisi si prebrala en post višje kot sem ti napisal odgovor? Saj pa sem jasno napisal da se zdravim že 2 leti in da sem prišel z 160mg na 15mg. To je velik uspeh za mene. Zdravljenje gre proti koncu. Tak da upam da bo vse ql.

Kot sem napisal že zgoraj:
Res je da poznam dosti narkomanov vendar še nobenega nepoznam,da bi se ozdravil z metadonom, substitolom, subotexom, ipd. 95% ali celo 96% odvisnikov za vedno ostanejo narkomani.

Jas pa vseeno upam, da bom med temi 4% in da mi bo uspelo!!!

majhna84 lep pozdrav pa javi kak je kaj z bratom.

AndreXx…oprosti ker sem tako napisala…napisala sem in potem še enkrat prebrala tvoj post vendar je bilo že prepozno za popravit ker sem že kliknila obajvi. Se ti opravičujem. In sem vesela da se zdraviš in napreduješ. Kako si kaj? Si se že kj znižal?

Brat je bil končno sprejet na detoks, tako da je zdej tam….počasi ga nižajo metadona, počuti se dobro. Po njegovih pismih pa je tudi mogoče razbrati da je dosti bolj optimističen in pozitivnih misli, kot je bil naprimer poleti. Doma ga spodbujamo, hodimo na obiske in upamo na vse dobro. Sem pa spoznala da je odvisnost kronična bolezen, za katero dejansko ni zdravila. In vsak dan je borba da človek ostane čist. Mi se bomo borili skupaj z njim oz. bomo stali takoj za prvo bojno črto, ker konec koncev je to v prvi vrsti njegova borba. Mi smo le podporna skupina, ki ga ima neizmerno rada, ne glede na vse prejšnje dogodke in slabe stvari. Tako se tudi mi kot družina spreminjamo in trudimo čimprej pozabiti te slabe trenutke. Gledamo naprej…optimistično…sj veš kozarec je napol poln…:))

Tudi jaz upam da bosta ti in moj brat med tistimi 4 %.

Veliko sreče še naprej.

približno 25 dni pri meni.

majhna1984

Tudi jaz imam sedaj brata na tej kliniki. Očitno sta skupaj. Pri nas še niso prišli na vrsto obiski, šele naslednji teden (17 dan od sprejema). Upam da bo vstrajal.

Ko je bil prvič na centru za odvajanje je 4 teden prišel domov, ker je mislil, da bo zmogel sam. Je pa bil na koncu na suboxonu.
Tam je prišel na 0 in potem je mislil da bo šlo. Vendar ni tako enostavno.

Upam, da bosta najina brata zmogla. Jaz vsak dan mislim nanj, ali mu bo tokrat uspelo??? Starše bo pokopalo, če bo še vedno nadaljeval s tem. Traja pa že cca. 10 let ta njegova odvisnost (najprej heroin, potem je šel na zdravljenje z metadonom, končno sprejem na center za zdravljenje, detoksacija, potem je prišel domov, ni zmogel brez in pristal na suboxonu, sedaj pa je zopet v Centru).
Razlika mojega brata je v tem, da nima službe,……nobene motivacije. Je depresiven. Ne vem kaj naj,…..sem zelo zaskrbljena

g. leiito, kako bi se jaz pogovoril z vami zasebno? preko maila? vidm da vesta zelo veliko. hvala za odgovor
lp,
m

[email protected]

New Report

Close