Zasvojenost s pornografijo
Michael
V današnjem času, ko je potrošništvo preplavilo svet je mnogim ljudem težko izbrati prave reči. Sodoben človek vse pogosteje išče zadovoljstva v stvareh, ki prinašajo zgolj kratkotrajne užitke. Že za malo denarja obljubljajo srečo tisti, ki služijo bogate denarje na naivnih ljudeh, ki ne znajo ali ne zmorejo preceniti kaj dejansko rabijo in kaj jim lahko prinese notranjo srečo.
Hitra poteza, da se odvadite potrošništva pornografije bi bila, da v videoteki ne izbirate filmov s pornografsko vsebino raje si vzemite kak kvaliteten film oziroma raje niti ne zahajajte v videoteke, izrabite svoj prosti čas na bolj produktiven način kot z gledanjem brez vsebinskih žanrov, ki poneumljajo ljudi in vodijo do izprijenosti in še večje notranje praznine. Izogibajte se revij, internetnih strani in vsega podobnega s takšno vsebino. Izprašajte se kaj vas žene v to, dolgočasje, pomanjkanje prave ljubezni ali zgolj iz navade, ker to počne sosed, sodelavec, prijatelj itn. Poiščite užitke drugje v bolj pristnih in čistih stvareh.
Polno možnosti je, treba je le izbrati pravo.
Michael, jaz te čisto razumem, ker imam sam podobne probleme. Po eni strani to vidim kot beg v nekaj, kjer pozabim za kratek čas na neuspehe, osamljenost, po drugi strani pa vedno ugotavljam, kako brezvezno je to počenjanje, kako me to še bolj tlači in usužnjuje, so kot nekakšne instant “rešitve”.
Želim ti veliko idej, kako priti ven iz tega in še več idej kako spoznati prave stvari, ki osrečijo in ob njih hkrati čutiš pristno veselje, da si lahko to naredil. Želim ti tudi veliko družbe, kjer se boš čutil sprejetega, koristnega in boš čutil, da so tvoje vrednote podobne vrednotam tvoje družbe.
Hvala za lepe misli.
Tudi sam bežim v pornografijo, ko čutim, da je stres – tempo sodobnosti prehud, premočan, preubijajoč……Ko frustracija nad garanjem v službi, nad nerazumevanjem okolice preseže kritično točko……Ko imaš občutek, da ni nikogar in ničesar za pogovor.
In čeprav se trudim tega rešiti, vsi ti sprožilni mehanizmi, ki me odvedejo k pornografiji v meni nekako spijo, čakajo na ta pravi trenutek, da eksplodirajo.
In odvedejo človeka v neko prisilno vedenje, po katerem se prav bedno počutim.
Ali lahko verjamete medijem, da zaslužek pornografske industrije v ZDA PRESEGA skupni zaslužek lig baseballa, footballa in košarke skupaj??!
Plus, da na leto v tisti državi sproducirajo cca 8000 pornografskih filmov napram 400 v Hollywoodu!
Pa to je noro!
Pa poglejte Slovenijo – saj imaš goloto in napol goloto skoraj povsod v javnosti.
Noro in bedno.
Kaj početi? TECI!!!
TEK sprosti telo, duha in dušo. Poleg tega se pri teku sproščajo hormoni sreče (npr. dopamin) in od teka boš postal odvisen. Jaz med službo mislim samo na to, kako bom doma obula telovadne in GAS!
Vsak začetek je težak. tudi pričeti teči je težko, sploh prvi mesec. Se pa 100% izplača. V Intersportu imajo super knjigo za začetnike.
Kar imaš doma revij in DVDjev s pornografsko vsebino, jih vrzi stran, za nekaj časa se odpovej internetu (ok, razen kar je nujno) in pejd šibat.Med tekom premišljuj o tem, kakšna je razlika med spolnostjo ‘kr neki’ in med spolnostjo med dvema, ki se resnično ljubita.
Srečno!
O hvala Tekačica za nasvet.
Ja se strinjam, tek je kar zanimiv. 🙂 Še posebej po naravi.
Drugače pa sem danes veslal ob desetih zvečer po Ljubljanici s kanujem, pa je bilo tud sproščujoče. 🙂
Kar se pa tiče pornografije… jaz nimam nobenega DVD-ja ali revije ali kaj takega…, ampak se ukvarjam z računalništvom, na internetu je pa itak polno tega.
Kar se pa mene tiče, že nekaj dni, in tudi prej že kake dva meseca, nimam ne vem kakih težav s tem. Se mi pa zdi, da edina stvar, ki me lahko odvrne od pornografije in tega je, da se zavedam, da so tisto na slikah ljudje, hm, ljudje, ki imajo dušo, srce… morda to še najbolj začutim, če pomislim, kako bi gledal na to, če bi pa bil recimo moj oče tam gol na fotogravijah, ali mama… V glavnem, spoštovanje do teh ljudi in zavedanje da niso samo ene lutke, ampak resnični ljudje, mi edino daje moč, da resno rečem ne temu. Nobene molitve, in ne vem še kaj, amapak samo zavedanje da je na uni strani NEKDO – oseba, ki ji tega ne privoščim. No ja, morda sem preko molitve spoznal malo samo to, da sem se začel tega bolj zavedati.
Pa veš kaj je problem Tekačica, to, (vsaj pri meni je bilo), ker sem se trudil za druge ljudi, ki so blodili, ker sem zaupal kristjanom misleč, da bodo pomagali tudi meni, ko se bom sklonil k drugim, ki so me potrebovali, ampak ne,… klical sem, pa ni bilo nikogar od nikjer,… čisto samega so me pustili. In tako sem obupoval, izgubil sem luč in navdušenje, iz katerega sem prej črpal moč, da več let niti “pomislil” nisem na kako samozadovoljevanje in pornografijo.
Ampak kdor ne obupa in ne podleže vsemu temu, in še vedno v svojem srcu ohrani ideal – čeprav prečiščen in bolj realističen – lahko gre naprej bolj trdno. Kdor pa obupa, pa upam, da spet najde upanje.
Vse dobro.
Dragi Sotrpin,
običajno ljudje iščejo na forumih čisto neke konkretne, ‘fizične’, površinske nasvete in take jim tudi najprej dam, ker ljudje smo zelo unikatni in imamo različno ‘globino’.
Problem odvisnosti od pornografije je tako psihični kot fizični. Lažje je pač potešiti fizično potrebo, od tu tudi moj nasvet: TECI. Za nekatere je to dovolj 🙂 Čeprav je bistvo odvisnosti vedno globje. Ampak nekateri se vse življenje izogibaju brskanju po svoji notranjosti. Naučila sem se, da ljudi ne moreš prisiliti, da se zamislijo, da se spremenijo, da spregledajo… tudi sama sem občasno (recimo 1x na mesec) pobrskala po internetu ali pa skupaj z možem pogledala kak film. Včasih. Ko sva tudi sama bila bolj ‘plehka’ in naju tiste lutke niso motile. Človek odraste, dozori… lutke dobijo dušo in obraze, z gledanjem njihovih nagih teles jim jemljem spoštovanje in človekovo dostojanstvo. Jaz. In s svojim ravnanjem nehote podpiram industrijo s človeškim blagom. Jaz počnem vse to? Bljak. Človek se sam sebi zagnusi…
Žal mi je za tvoje klice na pomoč, ki jih ni nihče slišal. Nihče? Včasih ljudje iščemo pomoč na napačnih mestih. Jaz kličem na pomoč k Njemu. On mi daje vso to moč in energijo. Ja, ljudje smo samo ljudje. Išči drugje 🙂
Tvoj trud, ki si ga vložil v ljudi, ni bil zaman. Veliko si se ob tem naučil, nekje so vsa zapisana…
Mir in dobro vsem.
Prvi pornografski film v slovenskih kinih je bil Strasti (Sloga itd.).
Ko sem ga videl, sem bil star 14 let; ja, prav berete.
In kasneje sem jih gledal, gledal, gledal……Punce nisem uspel najti in v teh filmih sem iskal neko uteho, beg od realnosti, sprostitev.
Ko sem vstopil v resno zvezo in kasneje v zakonsko zvezo, sem ugotovil, da je s pornografijo nekaj narobe; imam občutek slabe vesti – počutim se, kot da bi ženo varal. In pa, da delam nekaj zoper Boga.
Tekačica je zapisala tudi izraz – “k Njemu”.
Tudi jaz prosim Boga, da bi mi omogočil zmago nad pornografijo.
Veliko je bitk…. Včasih padem, vstanem, trudim se naprej….
Opažam pa, da smo – predvsem moški (itak smo “ciljna” publika pornografske industrije) bombardirano z njo – dnevno.
Sotrpin in drugi, držite se.
Dobro pa je, da začenjamo pogovor o tej temi, ki v Sloveniji še sploh ni zaznana kot pravi problem.
V bistvu oboje: tekam že dolgo, vsaj 3x na teden po dve uri. Imam ogromne energije in sem (skoraj) vedno dobre volje. Šele kak mesec nazaj sem prebrala v neki knjigi o teku, da se med tekom sprošča dopamin. Ja, to za dopamin so ugotovili znanstveniki. Moja osebna ugotovitev pa je, da dve uri teka je dovolj časa, da razmislim o sebi, svojih dejanjih, odločitvah, občutkih… In glede na to, da tečem 6 ur na teden, je to veliko časa, ki ga porabim za razmišljanje. Neobremenjena, sama s seboj, s svojim notranjim jazom; Odkrit pogovor s samim seboj dela čudeže. Meni je pomagal premagati odvisnost od hrane. Poiskala sem najglobje in resnične vzroke za svojo lakoto in jih tudi našla. Upam, da bo isti recept pomagal tudi pri iskanju in odpravljanju vzrokov za tvojo odvisnost.
Morda sem se prej malce napačno izrazila. Midva nisva bila ravno odvisnika. Pornografija pa se nama je dokončno uprla po globoki verski izkušnji.
Mja, danes me je spet spodneslo. S prijatlom malo preveč alkohola spila, prišel domov, na internet in mi še na pamet ni prišlo, da bi si kake starše predstavljal v vlogi tistih….. ahja.
No potem pa sem šel res tečt, direkt v hrib, sem bil tko jezen…
Že tisoč stvari sem si izmislil da bo pomagalo, pa gre vse rakom žvižgat.
Ajd bom pa še s tekom poskusil. En mesec bom vztrajal v teku, potem pa se bom odločil glede teka glede na stanje.
Povej Tekačica, kolk ur na dan, kolk dni v tednu naj posvetim teku?
Je v redu, če tečem še s kom skupaj? Če ja, potem če želi kdo lahko tečeva skupaj (po golavcu v Ljubljani bom verjetno tekel, star sem pa 24).
lep pozdrav