Med.Over.Net

Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topić, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

ODVISNOST OD MARIHUANE

Default avatar

Kadilec (trave)

Pozabil pa je povedati tudi, da se je stevilo uporabnikov trdih drog na Nizozemskem mocno zmanjsalo, hmm...
Pred kakim mesecem sem bil na Nizozemskem (pravzaprav mi je bil cilj samo Amsterdam) in sem na lastne oci videl, kaj jim manjka zaradi toleriranja marihuane: nic jim ne manjka.
Vec mladih kako z jointom v ustih veselo setajo po ulicah vidim v LJ, kot sem jih videl na Nizozemskem; tam kadijo vecinoma v za to namenjenih coffee shopih (v priblizno polovici njih so hoteli tudi osebno izkaznico, kot dokaz, da sem starejsi od 21) ali ogromnih parkih.
Kadim (samo travo, cigaret ne) od konca OS, naredil sem gimnazijo, sedaj hodim na fax in ne bo mi noben govoril, da je marihuana izvor vsega slabega. Se posebej mi grejo na jetra mamice, ki hocejo poslati sinove v komuno (!!) zaradi trave (!!). Mogoce pa vzrok drugacnega obnasanja ni trava, ampak njihov odnos do otroka, ki pa se s travo (ki je nekaksen sprozilec, trigger) izrazi (??). Vse je odvisno od stabilnosti osebe in razciscenih pojmov o stvari sami. Po moje.
Jaz mislim oz. vem, da je trava manj skodljiva kot tobak (dokazano je, da je najmanj zasvojljiva od vseh razsirjenih legalnih kot tudi nelegalnih drog; uporabnik marihuane namrec postane zasvojen s tobakom, ki ga namesa v joint, ne toliko z marihuano samo), alkohol in druge pogoste droge.
Ker se mi ne da (se en znak skodljivosti marihuane - lenoba, kaj? hehe)pisat vseh teh kolobocij vam dodajam povezave na strani, ki grejo v drugo skrajnost kot se dogaja tukaj, kjer se navaja samo (potencirane) negativne ucinke.

Vem, da se vecini ne bo dal brat. No ja, izguba je vasa, ampak za razumevanje neke stvari morate poznati vsa dejstva, ne samo eno stran (ki se forsira v teh temah, ki jih berem tukaj).

Vam pa oprostim, ce ste kot moja mati, ki bi, ko ji omenim marihuano) prepovedala tudi cike in alkohol, tako da pri njej primerjave odpadejo ze na zacetku :)
Default avatar

zarja

Pa še tole, v vednost - zadnje raziskave - in to v Ameriki, zibelki prohibicije ... :

Independence Day Weekend Edition
July 2 / 4, 2005

Pot Shots

Study: Smoking Marijuana Does Not Cause Lung Cancer
By FRED GARDNER

Marijuana smoking -"even heavy longterm use"- does not cause cancer of the lung, upper airwaves, or esophagus, Donald Tashkin reported at this year's meeting of the International Cannabinoid Research Society. Coming from Tashkin, this conclusion had extra significance for the assembled drug-company and university-based scientists (most of whom get funding from the U.S. National Institute on Drug Abuse). Over the years, Tashkin's lab at UCLA has produced irrefutable evidence of the damage that marijuana smoke wreaks on bronchial tissue. With NIDA's support, Tashkin and colleagues have identified the potent carcinogens in marijuana smoke, biopsied and made photomicrographs of pre-malignant cells, and studied the molecular changes occurring within them. It is Tashkin's research that the Drug Czar's office cites in ads linking marijuana to lung cancer. Tashkin himself has long believed in a causal relationship, despite a study in which Stephen Sidney examined the files of 64,000 Kaiser patients and found that marijuana users didn't develop lung cancer at a higher rate or die earlier than non-users. Of five smaller studies on the question, only two -involving a total of about 300 patients- concluded that marijuana smoking causes lung cancer. Tashkin decided to settle the question by conducting a large, prospectively designed, population-based, case-controlled study. "Our major hypothesis," he told the ICRS, "was that heavy, longterm use of marijuana will increase the risk of lung and upper-airwaves cancers."

The Los Angeles County Cancer Surveillance program provided Tashkin's team with the names of 1,209 L.A. residents aged 59 or younger with cancer (611 lung, 403 oral/pharyngeal, 90 laryngeal, 108 esophageal). Interviewers collected extensive lifetime histories of marijuana, tobacco, alcohol and other drug use, and data on diet, occupational exposures, family history of cancer, and various "socio-demographic factors." Exposure to marijuana was measured in joint years (joints per day x 365). Controls were found based on age, gender and neighborhood. Among them, 46% had never used marijuana, 31% had used less than one joint year, 12% had used 10-30 j-yrs, 2% had used 30-60 j-yrs, and 3% had used for more than 60 j-yrs. Tashkin controlled for tobacco use and calculated the relative risk of marijuana use resulting in lung and upper airwaves cancers. All the odds ratios turned out to be less than one (one being equal to the control group's chances)! Compared with subjects who had used less than one joint year, the estimated odds ratios for lung cancer were .78; for 1-10 j-yrs, .74; for 10-30 j-yrs, .85 for 30-60 j-yrs; and 0.81 for more than 60 j-yrs. The estimated odds ratios for oral/pharyngeal cancers were 0.92 for 1-10 j-yrs; 0.89 for 10-30 j-yrs; 0.81 for 30-60 j-yrs; and 1.0 for more than 60 j-yrs. "Similar, though less precise results were obtained for the other cancer sites," Tashkin reported. "We found absolutely no suggestion of a dose response." The data on tobacco use, as expected, revealed "a very potent effect and a clear dose-response relationship -a 21-fold greater risk of developing lung cancer if you smoke more than two packs a day." Similarly high odds obtained for oral/pharyngeal cancer, laryngeal cancer and esophageal cancer. "So, in summary" Tashkin concluded, "we failed to observe a positive association of marijuana use and other potential confounders."
There was time for only one question, said the moderator, and San Francisco oncologist Donald Abrams, M.D., was already at the microphone: "You don't see any positive correlation, but in at least one category [marijuana-only smokers and lung cancer], it almost looked like there was a negative correlation, i.e., a protective effect. Could you comment on that?"

"Yes," said Tashkin. "The odds ratios are less than one almost consistently, and in one category that relationship was significant, but I think that it would be difficult to extract from these data the conclusion that marijuana is protective against lung cancer. But that is not an unreasonable hypothesis."

Abrams had results of his own to report at the ICRS meeting. He and his colleagues at San Francisco General Hospital had conducted a randomized, placebo-controlled study involving 50 patients with HIV-related peripheral neuropathy. Over the course of five days, patients recorded their pain levels in a diary after smoking either NIDA-supplied marijuana cigarettes or cigarettes from which the THC had been extracted. About 25% didn't know or guessed wrong as to whether they were smoking the placebos, which suggests that the blinding worked. Abrams requested that his results not be described in detail prior to publication in a peer-reviewed medical journal, but we can generalize: they exceeded expectations, and show marijuana providing pain relief comparable to Gabapentin, the most widely used treatment for a condition that afflicts some 30% of patients with HIV.
To a questioner who bemoaned the difficulty of "separating the high from the clinical benefits," Abrams replied: "I'm an oncologist as well as an AIDS doctor and I don't think that a drug that creates euphoria in patients with terminal diseases is having an adverse effect." His study was funded by the University of California's Center for Medicinal Cannabis Research.
* * *
The 15th annual meeting of the ICRS was held at the Clearwater, Florida, Hilton, June 24-27. Almost 300 scientists attended. R. Stephen Ellis, MD, of San Francisco, was the sole clinician from California. Los Angeles Farmacy operator Mike Ommaha and therapist/cultivator Pat Humphrey showed up to audit the proceedings... Some of the younger European scientists expressed consternation over the recent U.S. Supreme Court ruling and the vote in Congress re-enforcing the cannabis prohibition. "How can they dispute that it has medical effect?" an investigator working in Germany asked us earnestly. She had come to give a talk on "the role of different neuronal populations in the pharmacological actions of delta-9 THC." For most ICRS members, the holy grail is a legal synthetic drug that exerts the medicinal effects of the prohibited herb. To this end they study the mechanism of action by which the body's own cannabinoids are assembled, function, and get broken down. A drug that encourages production or delays dissolution, they figure, might achieve the desired effect without being subject to "abuse..." News on the scientific front included the likely identification of a third cannabinoid receptor expressed in tissues of the lung, brain, kidney, spleen and smaller branches of the mesenteric artery. Investigators from GlaxoSmithKline and AstraZeneca both reported finding the new receptor but had different versions of its pharmacology. It may have a role in regulating blood pressure.
Several talks and posters described the safety and efficacy of Sativex, G.W. Pharmaceuticals' whole-plant extract containing high levels of THC and CBD (cannabidiol) formulated to spray in the mouth. G.W. director Geoffrey Guy seemed upbeat, despite the drubbing his company's stock took this spring when UK regulators withheld permission to market Sativex pending another clinical trial. Canada recently granted approval for doctors to prescribe Sativex, and five sales reps from Bayer (to whom G.W. sold the Canadian marketing rights) are promoting it to neurologists. Sativex was approved for the treatment of neuropathic pain in multiple sclerosis, but can be prescribed for other purposes as doctors see fit.
A more detailed report on the ICRS meeting will appear in the upcoming issue of O'Shaughnessy's, a journal put out by California's small but growing group of pro-cannabis doctors. To get on the mailing list, send a contribution of any amount to the CCRMG (California Cannabis Research Medical Group) at p.o. box 9143, Berkeley, CA 94709. It's a 501c3 non-profit and your correspondent's main source of income.
***
Pa še enkrat: odgovorni uporabniki še nismo zasvojenci, izgubljenci, zaslepljenci ... Smo aktivni člani družbe in kajenje marihuane je pač zgolj EDEN od načinov sproščanja.
Default avatar

tiha_1

zarja

oprosti, ampak s človekovo psiho, ki se ne zna sprostit brez "pripomočkov" je nekaj narobe!
tudi jaz sem nekoč mislila, da rabim alkohol, da se sprostim, a sem hvala bogu pravočasno spregledala, da temu ni tako.
in kot praviš.....je le eden od načinov! tko kot se ti izgovarjaš, se izgovarjajo vsi zasvojenci! meni so dovolj majhne, vsakdanje stvari za sproščanje. učasih je to glasba, učasih dobra družba, učasih igra s psom ali pa le občudovanje
lepih cvetlic, ki sem jih uspela vzgojiti.
premisli o tem koliko lepih stvari je okrog nas, ki nas lahko razveselijo.....
samo opazit jih je treba!

lp
Default avatar

redna kadilka

Pozdravljeni !!Ne vem več kaj naj si mislim. Bila sem odvisnica od horsa pet let. jemala vse vrste drog.Ne vem več koliko let sem hodila na metadon. Sama brez kakih tablet sem nehala z obojim kot tudi z cigaretami, alkoholom, nehala sem jest meso. Nobene od teh stvari me ne ganejo več.Priznam pomagala sem si pa z travo. Ne vem kako naj opišem kako deluje trava na mene. Moti me da sem se tako razvadla da pokadim vedno pred spanjem joint. Res da imam nekaj problemov z koncentracijo pa spominom (ampak izpit za avto sem vseeno naredila, pa za računalništvo). Glede drugih stvari pa name deluje pozitivno. Nikoli še nisem tako čutla glasbe, nikoli nisem bila tako odkrita z ljudmi, se lažje pogovarjam, zdi se kot da vidim več . O sebi ne mislim več najslabše. Sprašujem se zakaj ne bi smela kadit če pa je samo to moja sprostitev. Mislim da imam psiho trenutno tako naštimano da čeprav govorim da ne smem več vsak večer kadit to ne naredim ker ne mislim resno. Glede na to da sem se odrekla vseh teh stvari mislim da res ni potrebe da bi kadilci trave morali v komuno. čez dan sploh ne pomislim na kajenje (kar pri drugih drogah sem) zvečer pa... Neverjetno ko kadim vedno razmišljam o tem kaj še morem naredit v življenju, kako naj popravim slabe stvari, kako moram na obiske, komu pomagat. In podnevi poskušam čim več opravit. Moj načrt je pa samo to da bi kadila samo občasno, da trave ne bi zlorabljala, čisto prenehati pa ne mislim, kakor se še tudi vi gdaj mislite napit.
Default avatar

zarja

Tiha,
vse lepo in prav - zate. Jaz pa imam svojo resnico. Dovoli, da jo živim.
Predvsem me moti, kako sodobna družba dela zasvojenost iz vsake vrste vedenja. Glasba? Seveda se sproščam tudi z njo, brez glasbe mi pa res ni živeti!! Odkar pomnim, sem jo poglobljeno poslušala, se o njej izobraževala, si z njo pričarala en poseben svet, meditacija, drugo stanje, ples, samorefleksija ... In če bi mi vzeli glasbo, bi se mi bržkone slabo pisalo. Slabše kot, če bi zmanjkalo trave ;)
Odvisna od glasbe? Prav gotovo, če gledam na to, kot gledaš ti.
Nadaljujem lahko z jutranjo jogo, brez katere si tudi ne predstavljam vskadana - poleti, ko se kam odpravljam, me zelo skrbi, ali bom lahko (in kako bom) zjutraj poskrbela za svoj ritual. Zasvojena? Ja, če na to gledam tako kot ti.

Jaz pa na to gledam tako (ti si pa lahko mirno misliš, da si zatiskam oči - si pač nepreklicno izoblikovala to svoje mnenje):
v življenju so stvari in početja, ki so nam ljubša kot nekatera druga. Tudi to nas dela enkratne - vsaka kombinacija elementov življenskega stila je enkratna. In ni takoj patološka. Govoriš o "majhnih, vsakdnajih stvareh za sproščanje" - tudi to je potemtakem "beg"?
In obe veva, da ni. Tako smo narejeni - napetost-sprostitev. Mala stvar je zame tudi večerni joint. Sem pač bolj liberalna, ampak z omamo ni nič narobe. Nagnjenost k omamljanju je naravna in samo naša zadrta družba jo dela patološko.
Seveda lahko povzroča težave - škodljivo vedenje pa se prepozna vsaj po naslednjih dveh lastnostih: prinaša več škode kot koristi in - ga kljub temu nismo sposobni opustiti.
In v tem vidim problem - nekateri ne morejo sprejeti, da kajenje trave ni škodljivo za vse in v vseh okoliščinah!

Topel pozdrav*
Default avatar

tiha

zarja
že tvoj odgovor pove dovolj!
Zakaj si se odzvala tako agresivno na moje pisanje tle?
Seveda smo lahko odvisni tudi od raznih drugih stvari, ne samo od drog in alkohola. In kot praviš....res je, vsi rabimo nekaj za sproščanje!
Ampak ali zato res rabimo stvari s katerimi škodujemo sami sebi?!

Ti meni tle nekaj sodiš in govoriš kako jaz gledam na stvari, pa sploh ni tako kot si zapisala. Jaz tebi nisem sodila in nobenemu drugemu ne, ker nikoli ne veš kakšna zgodba se pri kateremu skriva v ozadju. Pa ne mislim s tem samo
na zasvojene, da ne bo pomote!

Lp
Default avatar

zarja

O, debata se nadaljuje :)

Prav nič agresivna nisem bila, ne vem od kod ti to. (zanimivo pa je, koliko "!" in "?!" je zaključilo tvoje povedi ...)

Samo pojasnila sem, da na vsako vedenje lahko gledamo z več zornih kotov. In da to še ne pomeni zatiskanja oči. Strinjam se, da je bolje izbrat stvari, ki ne škodujejo. In tu se razhajamo v mnenju - tebi kajenje trave predstavlja škodljivo obliko vedenja, meni pa - vsaj pod pogoji, kot jo kadim jaz - ne. To je vse.

Pa ne postani spet huda ;)

vse dobro voščim tebi in vsem v letu 007 :)!
Default avatar

sm1

Da se jaz nekaj povem. Tud jaz kadim travo ze 4-5 let. Končal sem srednjo ekonomsko solo z izjemo 1 padlega letnika. Poskusil sem kar nekaj drog (ekstazi, koka, speed) vendar to 2 leti nazaj in na to sem prepričan, da ni imela vpliva marihuana. Ne vem zakaj jo takoj vsi primerjate z horsom in ostalimi trdimi drogami. Sedaj se vedno kadim ampak ne redno. Starši kako lahko sploh razmisljate o komunah. Poznam ljudi ki so meli težave s trdimi drogami in so šli tja(Španija itd.). A ko so se vrnili nebi rekel da so bili "boljši" kot prej, edino slabši in še vedno zasvojeni. Če pa kadiš travo in prideš tam v stik s takimi ljudmi pa gotovo ni tok nek bonus. Zdi se mi da tako v centrih kot v medijih in se kje pogosto prevec napihujejo travo, sploh ker jo poimenujejo DROGA, MAMILO. Saj to so tudi alkohol, cigarete,... pa nikoli nihče ne reče da se je drogiral, če je u petek zvečer spil 5 pivov. Če pa pokadim 3 jointe v večeru se pa DROGIRAM. Mislim da vsak, ki ima vsaj nekaj iskušenj s tem ve da si po 3h jointih bolj priseben v vseh primerih kot po 5ih pivih. Če bi pa starši radi da otroci to nehamo se pa strinjam z gornjim : odgovorni uporabniki še nismo zasvojenci, izgubljenci, zaslepljenci ... Smo aktivni člani družbe in kajenje marihuane je pač zgolj EDEN od načinov sproščanja. In pa : odvisnost od trave ni telesna ampak le psihična zasvojenost. Želja po travi je samo v glavi in mislih.
K tem pa pripomorejo samo mirni, neobtožujoči pogovori, v katerih ne smete prekinjat "zasvojenca", ampak mu prisluhnit, ga poskušat razumet ter biti čim več časa z njim. To je moje mnenje. Bi pa rad kakšen komentar na to.
Lep pozdrav!
sm1
Default avatar

tiha_1

Smo aktivni člani družbe in kajenje marihuane je pač zgolj EDEN od načinov sproščanja. In pa : odvisnost od trave ni telesna ampak le psihična zasvojenost.

Vedno znova naletim na take neumne izjave!
Saj je ravno psihična odvisnost tista ki človeka tudi po dolgem času potegne spet nazaj v svet droge in pozabi
na trpljenje ki ga je dal skozi ko se je boril s krizo!
In ko že omenjaš sproščanje in primerjaš travo in alkohol..... Res da ljudje ne rečejo dobesedno tega,
da se je nekdo drogiral z alkoholom, ampak da se je napil....ampak to je le drugačno poimenovanje in ni res da bi delali razliko med zasvojenostjo z drogo ali alkoholom! Vsaj tisti ne, ki se zavedamo problema zasvojenosti!
Pa še nekaj.... Sama niti ne pijem, niti se ne drogiram, vendar nekako razumem, da se učasih ljudje sprostijo s pomočjo alkohola ali trave.
Ampak eno je, če je to parkrat na leto ali pa če je to parkrat na mesec! Za dobro sprostitev pa nam ni treba ne enega ne drugega, le dobra družba ali pa morda le dan ki si ga uzamemo samo zase in počnemo tisto kar nas najbolj veseli!
Default avatar

UU

Mamilasi, ki iz lastnih izkusenj bluzijo drugim, kako in kaj, povecini vedno trdijo ravno obratno kot klinicni testi. Samo to bi dodal.

1967
Leuchtenberger, C and Leuchtenberger, R
Cytological and cytochemical studies of the effects of fresh marijuana cigarette smoke on growth and DNA metabolism of animal and human lung cultures
The pharmacology of marijuana, Braude, MC and Szara, S, eds., Raven Press, 596-612

1975
Hoffman D, Brunnemann KD, Gori GB, et al
On the carcinogenicity of marijuana smoke
VC Runeckles, ed, Recent Advances in Phytochemistry Plenum, 9, 63-81

1976
Tashkin, DP, Shapiro, BJ, Lee, EY, et al
Subacute effects of heavy marijuana smoking on pulmonary function in healthy men
N Engl J Med 294, 125-129

1976
Abboud, RT, Sanders, HD
Effect of oral administration of delta9-tetrahydrocannabinol on airway mechanics in normal and subjects with asthma
Chest 70, 480-485

1979
Fleischman, RW, Baker, JR and Rosenkrantz, H
Pulmonary pathologic changes in rats exposed to marijuana smoke for one year
Toxicology and Applied Pharmacology 47, 557-566

1979
Rosenkrantz, H and Fleischman, RW
Effects of cannabis on lung
Marijuana: Biological effects, eds. Nahas, GG and Payton, WDH, Oxford, Pergamon Press, 279-299

1981
Cohen S
Adverse effects of marijuana: selected issues.
New York Academy of Sciences 362:119-124

1986
Sutton, S, Lum, BL and Torti, FM
Possible risk of invasive pulmonary aspergillosis with marijuana use during chemotherapy for small cell lung cancer
Drug Intelligence and Clinical Pharmacology 20, 289-291

1987
21 Barbers, RG, Gong, H, Tashkin, DP, Oishi, J and Wallace, HM
Differential examination of bronchoalveolar lavage cells in tobacco cigarette and marijuana smokers
Am Review of Respiratory Diseases 135, 1271-1275

1987
Tashkin, DP, Coulson, AH, Clark, VA, et al
Respiratory symptoms and lung function in habitual, heavy smokers of marijuana alone, smokers of marijuana and tobacco, smokers of tobacco alone and nonsmokers
Am Rev Respir Dis 135, 209-216

1987
Gong, H, Fligiel, S, Tashkin, DP, Barbers, RG
Tracheobronchial changes in habitual heavy smokers of marijuana with and without tobacco
Am Rev Respir Dis 136, 209-216

1988
Taylor, RM
Marijuana as a potential respiratory tract carcinogen: a retrospective analysis of a community hospital population
Southern Medical J. 81, 1213-1216

1988
Wu, TC, Tashkin, DP, Djahed, B and Rose, JE
Pulmonary hazards of smoking marijuana as compared with tobacco
New England J of Medicine 318, 6, 347-351

1989
Lester, BM; Dreher, M
Effects of marijuana use during pregnancy.
Child Development 60:764-771

1990
Rob M, Reynolds I, Finlayson PF
Adolescent marijuana use: risk factors and implications
Aust NZ J Psychiatry 24(1):45-56

1991
Fliegiel, SEG, Beals, TF, Tashkin, DP, Paule, MG, Scallet, AC, Ali, SF, Bailey, JR and Slikker, W
Marijuana exposure and pulmonary alterations in primates
Pharmacology, Biochemistry and Behaviour 40, 637-642

1993
Block RI, Ghoneim MM
Effects of chronic marijuana use on human cognition
Psychopharmacology 100(1-2):219-228

1993
Endicott, JN, Skipper, P, Hernandez, L
Marijuana and head and neck cancer
Adv. Exp. Med. Biol. 335, 107-113

1993
Wengen, DF
Marijuana and malignant tumors of the upper aerodigestive tract in young patients
On the risk assessment of marijuana, Laryngorhinootologie 72, 264-267

1994
Klein TW, Newton C, Friedman H
Resistance to Legionella pneumophila suppressed by the marijuana component, tetrahydrocannabinol
J Infectious Disease 169:1177-1179

1994
Newton, C. A., T. W. Klein, and H. Friedman
Secondary immunity to Legionella pneumophila and Th1 activity are suppressed by 9-tetrahydrocannabinol injection
Infect. Immun. 62, 4015-4020

1995
Fried, PA
Prenatal exposure to marihuana and tobacco during infancy, early and middle childhood: effects and an attempt at synthesis
Arch Toxicol Supp 17:233-60

1996
Adams IB, Martin BR
Cannabis: pharmacology and toxicology in animals and humans.
Addiction 91:1585-1614

1996
Pope HG, Yurgelun-Todd D
The residual cognitive effects of heavy marijuana use in college students
JAMA 272(7):521-527

1997
Firth, NA
Marijuana use and oral cancer: a review.
Oral Oncol. 33, 398-401

1997
Tashkin, D P
Effects of marijuana on the lung and its immune defences
Secretary’s Youth Substance Abuse Prevention Initiative: Resource Papers, Center for Substance Abuse Prevention, 33-51

1997
Baldwin GC, Tashkin, DP, Buckley, DM et al
Habitual smoking of marijuana and cocaine impairs alveolar macrophage function and cytokine production
J Respir Crit Care Med 156, 1606-1613

1998
Michael D. Roth, Ashim Arora, Donald P. Tashkin et al
Airway Inflammation in Young Marijuana and Tobacco Smokers
AM J RESPIR CRIT CARE 157:928–937
>Link<

1999
Zhang ZF, Morgenstern H, Spitz MR, et al
Marijuana use and increased risk of squamous cell carcinoma of the head and neck
Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention 6:1071-1078,

1999
Zang, ZF, Morgenstern, H, Spitz, MR, Tashkin, DP, Marshall, JR, Hsu, TC and Schantz, SP
Marijuana use and increased risk of squamous cell carcinoma of the head and neck Pulmonary pathophysiology and immune consequences of smoked substance abuse
FASEB Summer Research Conference, July 18-23, Copper Mountain, CO

1999
Tashkin, DP:
Effects of marijuana smoking profile on respiratory deposition of tar and absorption of CO and D-9 tratrahydrocanabinol Pulmonary pathophysiology and immune consequences of smoked substance abuse
FASEB Summer Research Conference, July 18-23, Copper Mountain, CO

2000
Zhu L, Stolina M, Sharma S, et al
Delta-9 tetrahydrocannabinol inhibits antitumor immunity by a CB2 receptor-mediated, cytokine-dependent pathway
J Immunology, pp. 373-380.

2000
Johnson, MK, Smith, RP, Morrison, D et al
Large lung bullae in marijuana smokers
Thorax 55, 340-342

2001
Mittleman MA, Lewis RA, Maclure M, et al
Triggering myocardial infarction by marijuana
Circulation 103:2805-2809

2001
Ashton, H
Pharmacology and effects of cannabis: a brief review.
The Br J of Psychiatry 178, 101-106

2001
Pope, Gruber, Hudson, et al
Neuropsychological performance in long-term cannabis users
Archives of General Psychiatry 58:909-915

2003
Gruber, AJ, Pope HG, Hudson HI, Yurgelun-Todd D
Attributes of long-term heavy cannabis users: a case control study.
Psychological Medicine 33:1415-1422
Default avatar

bojan EX-odvisnik

HEY HEY USTAVITE KONJE !!!!! KR NEKE DOKTORATE PIŠETE TUKI GOR ITAK DA JE MOŽNO BITI ODVISEN OD TRAVE SAJ DANDANES TRAVO ŠPRICAJO Z TRAKIMI IN DRUGAČNIMI STRUPI IN SUBSTANCAMI DA KAO BOLJ "PRIBIJE" ZDRAVNIKI,PSIHOLOGI, SOCIALNI DELAVCI USTAVITE KONJE!!!! ODVISNIK JE ODVISNIK NE GLEDE NA TO KAJ UŽIVA !!!

1- POSTAVITE ODVISNIKA"NARKOMANA" PRED BOLEČE DEJSTVO DA NI NIHČE DRUG KRIV ZA NJEGOVO STANJE!!!! LE ON SAM!!

2- NE PUSTITE SE IZKORIŠČAT 22 LET STAR PA MU JE POTREBNO KUPOVATI TRAVO!!! HALLO PA KAJ VAM JE????

3-METADON: NE GRE SE Z DROGO BOJEVATI PROTI DROGI!!!! NE GLEDE DA TO PRIPOROČAJO ZDRAVSTVENE INSTITUCIJE !!!

4-ODVISNIK ODVISNIKA NE BO NIKOLI IN NIKDAR USPEL POTEGNITI ZA NOS KAKOR LAHKO TO POČNE Z VSEMI OSTALIMI "narkoman je mojster za manipuliranje" NE NASEDAJTE!!!!!

5- NOBENA KOMUNA NI IDEALNA DOKLER SE FANT ALI PUNCA SAM NE ODLOČI MU NITI LISICE NE BODO POMAGALE NE BODITE POPUSTLJIVI DO NJIH IN NIKAKOR JIM NE PODPIRAJTE LENOBE ODVZEMIOTE JIM POPOLNOMA VSE ...... MOBITELI,VSE KARTICE, INTERNET, ZAPRITE DOSTOP DO STABILNEGA TELEFONA CELO CIGARETE MU ZMANJŠAJTE!!!!!


TO JE VSA SKRIVNOST STRAŠI NE BODITE NJIHOVI SLUŽABNIKI POSTAVITE JIH RAJŠE NA CESTO PREDNO BODO ZAČELI SE VESTI NASILNO IN ODNAŠATI IZ HIŠE VSE SPROTI !!!!!


LP...........VSEM...................IN VELIKO SREČE.

MOJ MAIL [email protected] in me lahko kadar koli kontaktirate.
Default avatar

OZDRAVLJENA

Živjo Bojan-EX

Tudi jaz se bivša odvisnica in se v večini strinjam s tabo, sem pa le malo presenečena, da svetuješ, da se otroka postavi na cesto. Če se spomnim same sebe, vem da bi mi takrat starši napravili s tem veliko uslugo, saj bi mi na ta način dali neomejeno svobodo in ker sem bila vedno in sem še ful iznajdljiva, bi mi ful pasalo, da mi ne bi več težili in me nadzorovali. Sicer sem v komuno odšla čisto po svoji volji, kljub solzam matere in prepričevanju očeta, ki me je imel za sila močno osebnost in mi govoril, da gotovo zmorem to doma, ker sem pač videla da mi v mnogih letih pač ni uspelo. saj veš.
Samo to sem pač hotela že velikokrat napisat, da mi to metanje iz hiše ni kaj všeč, ker je lahko le potisk v še globji šit. Znajdli se pa itak bodo-vsaj tisti hard. ker sem danes sama srečna mamica, pa mislim, da si tak starš nikakor ne bi odpočil, zamisli si, da se otrok ravno v tem obdobju kaj naredi. Kaj bo pa potem. Ne bi bila rada v takšni situaciji.
Mej se še naprej fajn in uživaj življenje.
Default avatar

kr en ko skuša pomagat

pozdravljeni!

Malo sem prebiral vaše članke zato bom malo opisal travo in kako se soočiti z njo.

Konoplja se je najbrž razvila v srednji Aziji, kjer je bila ena prvih rastlin, ki so jih gojili zaradi vlaken. Za bombaž iz Indije in lan iz Sredozemlja se je prvič zvedelo šele tisoč let kasneje. Konoplja je bila ena od niti, ki je na tej otroški stopnji civilizacije povezovala skupnosti. Ljudje so pred njo že udomačili kulture (in tudi konopljo), ki so jim dajale hrano, toda konoplja jim je ponudila gradivo, ki je bilo kot nalašč za spretnosti, ki so se jih začenjali učiti. Množice so se od konoplje nadejale snovi za vsa svoja oblačila; samo premožni so si lahko privoščili razkošje svile. Konoplja in murva (hrana sviloprejk) sta bili tako pomembni in razširjeni kulturi, da je postalo reklo "dežela murv in konoplje" sinonim za Kitajsko.


Drogo lahko definiramo kot katerokoli kemično substanco, ki vpliva na način razmišljanja ali delovanja telesa. Med droge spadajo prepovedane substance kot so heroin, kokain ali marihuana, hkrati pa sem prištevamo tudi legalne, dovoljene substance, kot so alkohol, tobak, zdravila, ki jih je mogoče dobiti na recept, ter tista zdravila, ki jih lahko v lekarni kupimo brez recepta (npr.tablete proti glavobolu).

Mladostniki uporabljajo droge iz enakih nagibov kot odrasli: za zabavo, sprostitev, zaradi občutka pripadnosti skupini, za premagovanje stresa (slabe družinske razmere, neuspehi, ...), iz dolgočasja ali za lajšanje bolečine.

Iskren odnos do vloge, ki jo droge igrajo v vašem življenju, in do vaših lastnih razlogov za uporabo alkohola, tobaka, zdravil in ostalih substanc, vam lahko pomaga razumeti vaše in otrokovo obnašanje in omogoči, da se boste o teh stvareh pogovarjali odkrito.

2. ODNOS STARŠI - OTROCI
Če dobro poznate svojega otroka in veste, kaj se dogaja v njegovem življenju, boste imeli boljši pregled nad spremembami, ki jih doživlja, prav tako boste lažje razlikovali med nenevarnimi spremembami in tistimi, ki utegnejo povzročiti težave. Pretirana panika ali poskusi nadzorovanja s strani staršev lahko pri mladostnikih hitro povzročijo nezaupanje in strah, kar poveča generacijski prepad med vami in vašim otrokom. Če bo imel otrok občutek, da mu zaupate, se bo s svojimi težavami verjetneje obračal na vas.

3. MARIHUANA IN OSTALE DROGE
Do danes tehtni dokazi, iz katerih bi lahko sklepali, da uporaba marihuane vodi k uporabi drugih, trših drog, ne obstajajo. Večina strokovnjakov je mnenja, da je uporaba prepovedanih drog prej povezana s stopnjo v razvoju mladostnika, ko se pri njemu pojavita želja po uporu in pripravljenost na tveganje. V kombinaciji s široko dostopnostjo drog lahko te prehodne osebnostne lastnosti pripeljejo do (prav tako prehodnega) eksperimentiranja z drogami, ki je ob primerni osveščenosti o 'pravilnem' načinu uporabe in nevarnostih, povezanih s samo uporabo, veliko bolj 'varno'.

4. NAJSTNIKI IN DOSTOP DO DROG
Mladostniki najpogosteje uporabljajo droge kot so alkohol, tobak in analgetiki. Dostop do dovoljenih drog je mnogo lažji kot do prepovedanih; najstniki lahko do alkohola in tobaka pridejo doma, v družini in pri prijateljih, v trgovinah, gostinskih lokalih in na zabavah.

Dostop do prepovedanih drog je težji; nakup nujno zahteva denar in dobršen del truda s strani kupca. Če vaš otrok razume manj bleščečo stran uporabe drog, kot tudi nerealno podobo, ki jo imajo nekatere droge in njihovi uporabniki v medijih, je možnost, da se bo odločil za nakup prepovedane droge, manjša.

5. NAJSTNIKI IN EKSPERIMENTIRANJE Z DROGAMI
Eksperimentiranje in tveganje sta pomemben del odraščanja. Številni mladostniki se srečujejo z željo po uporu in s potrebo po novih izkušnjah, ki jim pomagajo pri raziskovanju svoje osebnosti in določanju lastnega vrednostnega sistema. Upiranje avtoriteti svojih staršev je pri mladostnikih znak normalnega razvoja v pravi smeri. Eksperimentiranje z drogami je lahko del procesa in ne vodi vedno k težavam z drogami.

Iz kakršnega koli razloga že, uživanje drog ni nikoli zdravo in ga vedno spremljajo določene nevarnosti. Po eni strani mlade osebe dostikrat niso vajene alkohola ali drugih drog in je zato njihov učinek lahko močnejši; mladostniki pogosto niti sami ne vedo, kje so njihove meje. Povedano drugače, ne zavedajo se, do kod lahko grejo, ne da bi s tem škodili sebi ali drugim. Po drugi strani so iz radovednosti lahko pripravljeni tvegati in uporabiti več drog hkrati. Učinki mešanja različnih substanc so nepredvidljivi in tudi bolj nevarni.

Nekatera tveganja je mogoče zmanjšati z vzpostavljanjem razumnih pravil, pri katerih je potrebno vztrajati. Mladostniki potebujejo občutek varnosti, ki ga ponuja sistem pravil, čeprav se redko strinjajo z njimi. S pravili kot so 'ne pij alkohola in ne uživaj drugih drog ko voziš' ali 'ne pusti, da te domov pripelje voznik, ki je pod vplivom alkohola ali drugih substanc' izobražujete svojega otroka o nevarnostih, ki spremljajo uporabo drog, z vztrajanjem pri teh pravilih pa ga lahko obvarujete pred škodljivimi posledicami te uporabe.

6. ZAUPANJE
Čeprav je v določenih pogledih še otrok, je mladostnik sposoben sprejemati lastne odločitve. Njegov vrednostni sistem navadno temelji na vrednostnem sistemu njegove družine, prav tako pa se najstniki, katerih starši zaupajo v rezultate svoje vzgoje, največkrat izkažejo za preudarnejše in bolj odgovorne od vrstnikov, ki jih starši pretirano nadzorujejo.

7. ZAVEDANJE
Z večjo stopnjo informiranosti se tako odrasli, kot tudi najstniki vedno bolj zavedajo tveganja, ki spremlja uporabo drog. Ker so droge v družbi pogost pojav, vseeno obstaja možnost, da se bo tudi vaš otrok nekoč srečal z njimi in celo poskusil katero izmed njih. Možnosti tveganja je mogoče zmanjšati s pogovorom in informacijami, poleg tega pa je zadostno informiranje edini način za odpravljanje pretiranih strahov in predsodkov.

Starši, ki so v zadostni meri poučeni o marihuani in ostalih drogah lažje odgovarjajo na vprašanja svojih otrok. Najstniki pač radi iščejo informacije pri zanesljivem viru in če se izkaže, da so starši bolje poučeni od njihovih prijateljev, se bodo na pogovor raje zatekali k njim.

Čeprav mladostniki potrebujejo osebno svobodo, prav tako potrebujejo tudi varnost, ki jo omogoča sklop razumnih pravil. In čeprav potebujejo spoštovanje in zaupanje vrstnikov, staršev in ostalih, je za njihovo osebno rast prav, da se zavedajo, kako s svojimi dejanji osrečijo ali prizadanejo ljudi v svoji okolici.





NASVETI ZA VARNEJŠO UPORABO MARIHUANE


Lastnosti marihuane so že stoletja znane v številnih kulturah po svetu. Marihuana oziroma konoplja je v Sloveniji nelegalna droga. Učinek marihuane traja od dve do štiri ure. Kot pri vseh ostalih drogah lahko tudi pri marihuani pride do zlorabe.

Uporaba marihuane ni neškodljiva, a večina uporabnikov zaradi njene uporabe nima problemov. Nasveti v nadaljevanju naj bi pripomogli k zmanjšanju negativnih posledic uporabe marihuane.

1. Nevarnosti uživanja marihuane

Istočasna uporaba marihuane in alkohola je najpogostejši vzrok za slabosti in vrtoglavice. Zato, še posebej neizkušenim uporabnikom, odsvetujemo sočasno kajenje marihuane in pitje alkohola.

Med uživalci marihuane je zelo razširjeno mešanje le te s tobakom, kar pa je gotovo ena najslabših stvari, ki jih lahko posameznik naredi za svoje zdravje. Mnogo uporabnikov marihuane je začelo kaditi tobak prav zaradi tega. Poskusi torej ne uporabljati tobaka!

Pri kajenju inhaliraj čim manj dima. Čim bolj kvalitetna je marihuana, ki jo uporabljaš, manjša je količina inhaliranih snovi, ki se lahko odložijo v tvojih pljučih. Po rezultatih nekaterih raziskav zadrževanje daha s pljuči polnimi dima ne doprinese dosti k stopnji zadetosti, je pa zelo škodljivo za možgane, saj tako absorbirajo večjo količino ogljikovega monoksida.

Za izdelavo filtra je primernejši nepotiskan papir ali karton, saj se iz potiskanega, kemično obdelanega materiala (letaki, vizitke, itd.) zaradi visoke temperature dima sproščajo škodljive snovi.

Pri kajenju marihuane se sproščajo sestavine, ki so škodljive tvojemu zdravju (katran in ogljikov monoksid), zato je verjetno najmanj škodljiv način uživanja marihuane uporaba vaporizatorja (uparjevalnika). To je naprava, ki zagreje vršičke do stopnje, na kateri THC in ostale psihoaktivne substance izparijo, obenem pa se ne sproščajo škodljivi produkti gorenja.

Med različnimi vrstami marihuane obstajajo velike razlike, ene so močnejše od drugih. Izkušeni kadilci občutijo kdaj je dovolj in so sposobni v kateremkoli trenutku prenehati s kajenjem, ko pa marihuano kadiš prvič, ne veš natančno, kje so tvoje meje in je zato zelo pomembno, da se pred tem čim bolj natančno informiraš. Piškoti ali mleko iz marihuane potrebujejo za začetek delovanja več časa, od 45 min do ure in pol. Če želiš torej poskusiti piškot ali mleko, vzemi to na znanje in počakaj, da začne delovati, preden se odločiš za še večjo količino. Ko boš namreč ugotovil, da si pojedel preveč, bo že prepozno.

2. Kdaj ne uporabljati marihuane

Marihuana vpliva na sposobnost koncentracije, zato je ne uporabljaj v šoli in pri delu. Ko si pod njenim vplivom se izogibaj tudi vožnji in upravljanju s težkimi stroji

Za določene skupine ljudi je lahko uporaba marihuane problematična. V to skupino sodijo predvsem ljudje z boleznimi srca in pljuč, nosečnice in ljudje s predispozicijo ali družinsko zgodovino shizofrenije ali psihoz. Ti bi se morali uporabi izogniti, oziroma biti še posebej pazljivi.

Če imaš kakršne koli zdravstvene težave, se s svojim osebnim zdravnikom posvetuj o uporabi marihuane.

3. Negativni učinek marihuane

Učinek marihuane je včasih tudi zelo negativen. Lahko te zajame občutek slabosti ali prestrašenosti. Takrat se umakni v tih kotiček in pojej ali popij kaj sladkega. Naj te ne zagrabi panika, saj najhuje mine v roku ene ure.

4. Odgovorna uporaba marihuane

Uživanje marihuane je samo za odrasle, zato je ponujanje marihuane otrokom izredno neodgovorno in nedopustno dejanje.

Marihuane ne uporabljaj za izogibanje problemom, saj kljub temu ne bodo izginili! V primeru, da kadiš vsak dan, poskusi prenehati za nekaj dni.

Odgovorni uporabnik marihuane je pozoren na čas, prostor in razpoloženje in ne okleva reči »ne«, ko ti pogoji ne zagotavljajo varne, prijetne in produktivne izkušnje.

Uporaba marihuane, ki negativno vpliva na zdravje, osebnostni razvoj ali dosežke, je zloraba. Zloraba pomeni škodo in odgovoren uporabnik marihuane se taki rabi izogiba!

Odgovorni uporabnik marihuane prav tako ne krši pravic drugih ljudi, spremlja sprejete standarde vljudnosti in družbene sprejemljivosti ter spoštuje želje tistih, ki se želijo popolnoma izogniti marihuani.

5. Nelegalnost marihuane

Velik rizik uporabnikom predstavlja nelegalnost marihuane oziroma posledice, ki nastanejo zaradi nezakonite posesti in nakupa. Ne uporabljaj marihuane v javnosti (še posebej v avtomobilu) in ne vzbujaj pozornosti.

Posedovanje manjše količine za enkratno uporabo je v Sloveniji prekršek. Uživanje marihuane pa po naši zakonodaji ni prepovedano. Prav tako ne prenašaj marihuane čez državno mejo, saj lahko imaš zaradi tega po nepotrebnem resne težave!
Default avatar

Biserka

Pozdravljeni,

moj fant ima težave s kajenjem marihuane. Vsak večer verižno pokadi več jointov. Pravi, da tako lažje dela. Po poklicu je računalniški programer. Pravi, da ima stvar pod nadzorom in da bo enkrat že prenehal (beri: takrat, ko bova imela otroke). Nekako mu ne verjamem. Pravi, da bi moral, zato da bi nehal, zamenjati poklic. Ko sem ga za krajši čas zapustila, je povsem prenehal in se začel ukvarjati s športom. Nato sva spet začela hoditi. Postopoma je začel spet kaditi travo in popolnoma opustil šport. Zdi se mi, da ga trava dela pasivnega in zapečkarskega. Star je 36 let.

Ne vem, kako naj mu pomagam. S postavljanjem ultimatov bi vso stvar le še poslabšala.

Zelo bi bila hvaležna za kakšen dober nasvet.

Lep dan vsem!
Biserka
Default avatar

Biserka

Pozdravljeni,

moj fant ima težave s kajenjem marihuane. Vsak večer verižno pokadi več jointov. Pravi, da tako lažje dela. Po poklicu je računalniški programer. Pravi, da ima stvar pod nadzorom in da bo enkrat že prenehal (beri: takrat, ko bova imela otroke). Nekako mu ne verjamem. Pravi, da bi moral, zato da bi nehal, zamenjati poklic. Ko sem ga za krajši čas zapustila, je povsem prenehal in se začel ukvarjati s športom. Nato sva spet začela hoditi. Postopoma je začel spet kaditi travo in popolnoma opustil šport. Zdi se mi, da ga trava dela pasivnega in zapečkarskega. Star je 36 let.

Ne vem, kako naj mu pomagam. S postavljanjem ultimatov bi vso stvar le še poslabšala.

Zelo bi bila hvaležna za kakšen dober nasvet.

Lep dan vsem!
Biserka
Default avatar

frenk1234

Pozdravljeni!
Opazil sem kar nekaj zanimivih odgovorou na vaša zastavljena vprašanja,zelo dobri in učinkoviti odgovori gospe Vesne Pečelnik.

Imam tudi sam nekaj vprašanj-glede marihuane
Sem redni uživalec že kakšnih 12 let.
Pred kratkim sva z ženo ugotovila da sem povsej vrjetnosti zasvojen z marihuano ne pijem alkohola in tudi drugih drog ne preizkušam.
Opazil sem na sebi velike spremembe nasploh v zadnjih letih, ker me moj bes , nestrpnost,jeza in depresija ovirajo pri normalnem življenju,sploh pa pri vzgoji otrok.
Večkrat se ne morem kontrolirat in moji izbruhi so ekstremni!!
Prosim za nasvet kje lahko poiščem pomoč ali kakšen dober nasvet kako lahko to zasvojenost odpravim sam,.

za odgovor je vam najlepše zahvaljujem
Default avatar

it is all in your head

zdravo moje izkusnje imam 19 let kadim travo ze 3 leta in ne cutim nobenih potreb oz kakersne koli zasvojenosti. Kadim ce jo imam pri sebi in si bom zvil joint, ce je nimam je pac nimam se ne obremenjujem. Kaksnih negativnih posledic nimam se vedno sem tak kakrsem sem bil, in si upam trditil da lahko neham kaditi. Sam pri sebi sem si zadav test ce to resno lahko tudi storim. Da nebi bile zgolj samo besede sem resno zdrzal brez trave slabe pol leta, brez kakersnih koli tezav oz pomislekov da bi rabil dozo marihuane. Pac moje mneje je da je "use v tvoji glavi" in da ce znas biti prijatelj marihuane ne vidim nikakersnih posledic. Kot zanimivost o meni je ta da nisem nikdar kadil cigaret. tobak uzivam samo v zvitkih trave pa se to se ga izogibam odvisno od letine pridelka trave :)
mogoce je to tudi + da ne cutim zivcnosti oz potreb po novi dozi. Kar se tice akohola ga pijem samo ob kaksnih zurkah, kar se tice pa drog pa povem iz lasnih izkusnah priznam sem probal nekaj trdih drog ( razen heroina craca ketamina itd oz te nevarne droge ki so ze zelo nevarne...) ker me jezanimalo predusem kasen efekkt naredi posamezna substanca. Tega sem se tudi drzal in sem samo probal in nisem postav nikakesen odvisik spet je use v "tvoji glavi". Kako znas sam urejati svoje stvari v galvi. Kaksnih tezav z druzino nimam se razumemo cisto normalno kot obicne druzine, sola nekako se stoji koncujem srednjo solo, edina tezava ki jo imam pri tem je da sem len to pa ze od nekdaj usaj kar se s strani sole tice. Sem brihten in len. Nasvet z moje stani za tiste ki imate kakorsne koli tezave zaradi marihuane se niso resne se jih po mojem mneju da odpraviti, ce so tezave vecje oz da oseba ob kajenju trave dobiva negative posledice oz odzive bi priporocil prenehanje. Vecinom aso tu krivi tudi starsi sam imajo retoricno in jim prva asociacija na besedo marihuana pade droga in dostikrat iz muhe delajo slona, kar dela posledice tudi v sami druzini. Tistim ki pa trava ne dela nobenih tezav oz najo biti v sozitju z njo ne vidin nobenih razlogov zakaj bi nehal kaditi. Ce pogledamo na primer afriko etiopio jamajko, pa ni ga rastafarija brez trave pa je marsikateri rastafarjanec bolje zdrov od navadnega cloveka tudi marsikateri rastafarjanec zivi dlje od povprecnega evropejca ren v revnejsih predelih vendar so za to krivi drugi dejavniki kot naprimer hrana bolezni itd...
takod a zelim veliko srece usem ter ravnati po pameti.
Default avatar

green_girl

pozdravljeni.

imam fanta s katerim sva skupaj dve leti. ko sva se spoznala je redno vsak dan kadil travo. že takrat je povedal, da mu to ni všeč in da bi rad prenehal. sedaj po dveh letih je tako, da kadi samo še enkrat na teden. vendar, da bi čisto prenehal mu pa nikakor ne uspe. se pogovarjava o tem in pravi da mu to ni všeč, vendar ne zmore in ne najde načina kako čisto prenehati. mogoče bi moral zamenjati ljudi s katerimi se druži in tudi vsi redno kadijo? kako lahko sama prispevam k temu, da mu bo uspelo?

hvala in lp
Default avatar

Vesna Pečelin

Odgovor frenku

Najpogostejše posledice dolgotrajne uporabe marihuane so okrnjen kratkotrajni spomin, otopelost, izguba volje, ambicij, motivacije za delo, kronična utrujenost, motnje spomina, težave pri koncentraciji. Psihološke spremembe so predvsem spremembe vedenja in osebnosti, v smislu odvisnosti: agresivnost, nervoza, nestrpnost, impulzivnost, psihofizično propadanje, pomanjkanje smisla v življenju ipd.
Kadilci marihuane imajo 41 odstotkov več možnosti od tistih, ki tega mamila ne uživajo, da se jim razvijejo duševne bolezni. Simptomi, ki se največkrat pojavijo, so halucinacije, paranoja in prisluhi, hitreje se pojavijo pri uporabnikih, ki marihuano kadijo pogosteje.

Pri vsakdanjem uživanju kanabisa prihaja do izrednega povečanja psihičnih težav. To je eden najbolj prepričljivih dokazov, da marihuana vpliva na mentalno zdravje in je vzrok mnogih depresij in težav, zagotovo vpliva na psihično stanje. Uživalci "trave" imajo pogosto psihične motnje in neracionalne občutke preganjanja. Psihoaktivne substance lahko sprožijo psihotično reakcijo, ki je akutnega in prehodnega značaja. Marihuana je lahko sprožitelj hude tesnobe.
Raziskava, ki so jo izvedli v Londonu, je pokazala, da obstaja povezanost med kajenjem marihuane in nastankom shizofrenije. Ljudje z resnimi psihičnimi težavami, kot je shizofrenija, so še posebno ranljivi, saj izzove kajenje marihuane vrnitev starih simptomov in poslabša obstoječe stanje. Lahko se pojavi akutni strah, parainoidne misli, občutke tesnobe, panike, psihoze ipd.
Pojavi se amotivacijski sindrom- izguba volje, nezainteresiranost in brezvoljnost. Povzroča spremembe osebnosti in obnašanja. Marihuana ima celovite učinke in povzroča tako subtilne kot malo manj subtilne spremembe razmišljanja in čustvovanja. In to na več različnih načinov. Marihuana spremeni čutne zaznave, ki vključujejo občutja povečane občutljivosti in izkrivljeni občutek minevanja časa. Resno tveganje uživalcev marihuane je vznemirjenost do panike, ki se sproži ob stresu ali utrujenosti, lahko tudi ob močnejši drogi. Panika, ki je posledica učinkov marihuane najpogosteje traja manj kot eno uro.
Uživalci postanejo odvisni, ko začutijo, da drogo potrebujejo, da se počutijo boljše. Nekateri, predvsem redni in močni uživalci drog pa razvijejo toleranco. Toleranca pomeni, da uživalec potrebuje vedno večjo dozo droge, da se doseže tak učinek, kot ga je prej doživel ob nizkih dozah.

Posledice kajenja marihuane niso samo psihične, temveč tudi fizične; posledice na pljučih, pri dolgotrajni uporabi se pojavijo tudi možganske spremembe. Dokazano je tudi, da imajo uživalci petkrat več možnosti, da jih zadane srčna kap, kot pa tisti, ki ne kadijo marihuane, cigareta marihuane vsebuje tudi večjo raven kancerogenih kemikalij kot tobak. Kajenje dveh do treh cigaret marihuane na dan je namreč enako, kot bi pokadili dvajset cigaret.

Torej Frenk, spremembe, ki jih navajate so nedvomno povezane z uživanjem marihuane. Olajševalna okoliščina za vas je prav dejstvo, da se svojih sprememb zavedate. Ker čutite, da vaši nekontrolirani ekstremni izbruhi slabo vplivajo na vas predvsem pa na vaše bližnje je skrajni čas, da temu storite konec. Na dobri poti ste, da se resno lotite prečiščevanja in brskanja po samem sebi in se soočite s samim sabo. Vaše obnašanje nikakor ne more koristiti pri vzgoji vaših otrok. Otroci čutijo, da ob sebi nimajo tistega pravega očeta, ki zmore biti strpen, ki je sposoben normalne komunikacije, ki je poln življenjske energije ipd. Starši naj bi bili dober zgled svojim otrokom, kako bodo otroci zmogli biti strpni, če jim nihče tega ne bo pokazal, otroku ogromno pomeni vesel očka, ki se veseli življenja, na ta način se učijo, da je življenje kljub težavam lahko tudi lepo, veselo. Slab zgled je podlaga, da utegnejo vaši otroci, ko odrastejo iskati uteho v substancah, ko v življenju kaj ne bo šlo. Premislite kaj je za vas sploh smisel življenja? Smisel je lahko skupek ciljev, vrednot, ki nam predstavlja vodilo v našem življenju, zaradi njih se nam zdi vredno prebijati skozi dan in noč. Le sami lahko zase najdete pravi smisel življenja, ker se verjetno najbolje poznate. Izbira je odvisna od tvojih pričakovanj, želja ipd.
Razmislite kako lahko v svojem življenju najdete namen, izpopolnitev in zadovoljitev? Trava? Gotovo ne. Če smo dovolj močni, si lahko sami izberemo karkoli želimo. Včasih je potrebno kar nekaj časa se truditi iskati, človek pride v kar nekaj slepih ulic, toda počasi mora spoznati, da je izbira njegova.

Razmislite zakaj čutite tako praznino, da je potrebno pokaditi cigareto marihuane, da bi jo zapolnili. Pomembno je, da v svojem srcu začutite, da življenje po principu »užij trenutek« ni to, kar hočete in da, obstaja še nekaj več za kar se je vredno truditi. Imate družino, posvetite se ji z vsem srcem, poiščite hobi, ki vam je blizu, nek šport, ki vam bo dal energijo, se s pristnimi čustvi ukvarjajte z otroci, razveselite z drobnimi malenkostmi svojo ženo, peljite jih na izlet, poskrbite za vašo duhovno in čustveno plat.. karkoli- le pustite to ničvredno travo, ki zgolj jemlje vaše moči. Brez odlašanja na jutri! Danes- Marihuano v koš, kolege, ki jo/če jo kadijo pustite, najdite prijatelje v športu, zdravih stvareh. Začnite živeti! Iskati smisel v pozitivnih dejavnostih..
Življenje je igrača, mi se lahko igramo z njo, lahko jo vržemo v smeti, lahko pa jo še dodatno okrasimo...
Vso srečo,
lp
Lahko me pokličete na 080 12 21
Zavod Pelikan - Karitas
Celodnevni pripravljalni center
Cesta na Polževo 4
1294 Višnja gora

TEL.: 051 339 725
E-MAIL: [email protected]
SPLET: www.pelikan.karitas.si
Default avatar

Vesna Pečelin

green girl,
Pravilno ugotavljaš, da bi fant absolutno moral zamenjati družbo s katero se druži.., preostali podatki o fantu so precej skopi, kaj sicer počne, kakšna je njegova stopnja odgovornosti v življenju ipd. zato je najbolje, da me kar pokličeš na št. 080 12 21,
lp
Zavod Pelikan - Karitas
Celodnevni pripravljalni center
Cesta na Polževo 4
1294 Višnja gora

TEL.: 051 339 725
E-MAIL: [email protected]
SPLET: www.pelikan.karitas.si

Moderatorji

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti
Andreja
Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka
Daniela_Fiket
Peter Topić , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt
peter.topic
Pia Hren , dipl. biopsihologinja
Pia Hren