Anoreksija
Sama se obračam na vas s prošnjo kaj naj storim. mislim da moja 16 letna hči namenioma hujpša, da ima anoreksijo. Že dalj časa je bolj zaprta vase, zunanjost ji je grozno pomembna in vse to. A to sem pripisovala pač puberteti. Sedaj pa jke videti zelo bleda, nima več menstruacije ( vsak mesec meče vložke v koš, enkrat semi je zdelo čudno in sem pogledala pa je bil čist), pri kosilu ima vedno neke igovore, da ji to n e paše, pa tega ne mara , itd. Zdi se mi da zelo malo je ali pa da čimmanj kot lahko. sZ njo sem se poskušala pogovoriti če namerno stada in tako, pa je bial osorna, ni se hotela pogovarjati, naj ji dam mir. Mene skrbi kaj naj naredim. Je zelo zelo suha.
Ne morem jo kar prisiliti da greva na pregled, na top , da je presuha, odgovarja, da je še debela, n e pa presuha. Kaj naj naredim, kako naj spoh ukrepam. Hvala za pomoč
Lep pozdrav!
Poskušajte se z njo še enkrat pogovoriti. Če Vam bo povedala, da ne bruha Vi pa boste še vedno v precepu jo začnite bolj opazovati. Po vsakem obroku in seveda tudi čez dan neopazno pazite, ko bo odhajala na WC. Poslušajte pred vrati, da mogoče ne bruha. Če bo prišla iz WC-ja in bo imela solzive oči Vam to lahko veliko pove.
Predvidevam, da je stvar dokaj na začetku, zato ne bo mogla uiti Vašemu skrbnemu očesu. Ko jo boste pri dejanju zalotili bo stvar jasna.
Svetujem Vam, da se v vsakem primeru pogovorite z osebnim zdravnikom in poiščete še drugo strokovno pomoč.
draga Lidija, z gotovostjo lahko trdim, glede na to kar ste napisala, da gre pri vaši hčeri za anoreksijo. To lahko napišem zato, ker se je moji hčeri zgodilo podobno. Moj nasvet je ČIMPREJ K ZDRAVNIKU! Tudi če jo k temu prisilite, vaša hčerka ni v stanju, da bi lahko odločala o temu, vi ste tista, ki ste odgovorna, da ji nudite pravo pomoč, sama pa ji v tem stanju ne morete pomagati. Vsak dan je pomemben, zato ne odlašajte. Govorim vam iz izkušenj zato vzemite moj nasvet resno!Robi Jereb je pisal/pisala:
>
> Lep pozdrav!
>
> Poskušajte se z njo še enkrat pogovoriti. Če Vam bo povedala,
> da ne bruha Vi pa boste še vedno v precepu jo začnite bolj
> opazovati. Po vsakem obroku in seveda tudi čez dan neopazno
> pazite, ko bo odhajala na WC. Poslušajte pred vrati, da
> mogoče ne bruha. Če bo prišla iz WC-ja in bo imela solzive
> oči Vam to lahko veliko pove.
> Predvidevam, da je stvar dokaj na začetku, zato ne bo mogla
> uiti Vašemu skrbnemu očesu. Ko jo boste pri dejanju zalotili
> bo stvar jasna.
> Svetujem Vam, da se v vsakem primeru pogovorite z osebnim
> zdravnikom in poiščete še drugo strokovno pomoč.
Draga Lidija,
sama sem doživljala ISTO situacijo lanskega maja!! Vsa stvar s hujšanjem je prerasla v bulimijo – z vsemi spremljajočimi težavami. Ko sem jo prvič zvlekla k psihiatru, me je tako zmerjala, da ni za povedat: da ne rabi NOBENEGA psihiatra, da ji nič ni, da naj ji damo mir itd.itd. Najbrž je pri vas podobno.
Svetujem vam, da jo zvlečete k zdravniku, ne glede na to, kako se bo upirala. Če s silo, pa s silo. Poskušajte se dogovoriti za obisk pri pedopsihiatru – čimprej!
Tačas pa hčerki skušajte dopovedat, da jo imate radi in da boste stvar razumeli, ne glede na to, kaj je res in kaj ni. V nobenem primeru je ne obtožujte ali zmerjajte! Povejte tudi njenemu očetu, če še ne ve. Moški so ponavadi zelo trdi, kar se teh stvari tiče, ampak vztrajajte. Iz lastnih izkušenj vam povem, da borba ne bo lahka in da boste precej trpeli tudi vi – nima smisla olepševat. Ampak ne odnehajte. Človek kar od nekje vzame moč.
Važno je, da si starši ne zatiskajo oči (poznam take, ki si jih). Pri vas je očitno, da si jih ne, saj drugače ne bi pisali na ta forum. Zato – pogumno naprej!!
Lahko mi pišete na gornji e-mail, pa se bova pogovorili kaj več.
lep pozdrav!
Draga Lidija!
Popolnoma se strinajm z Majo. Sem mati 15 letne hčerke, ki ima anoreksijo že 3 leta. Več sem pisala na forumu Motnje hranjenja. Če želite, da si izkušnje izmenjava po e-mailu, sporočite e-mail naslov. Predvsem pa, NE ODLAŠAJTE. Moja hči tudi ni hotela na zdravljenje, pa sem jo vsakič z trdno odločnostjo in nepopustjivostjo pripravila do tega. Je pa zdravljenje pri nas še zelo neurejeno.
Veliko poguma in trdne volje vam želim. Oglasite se!
Spoštovana Zdenka!
Moja hči se je zaradi anoreksije zdravila 4 krat na pediatrični kliniki (1 krat na C1, 3 krat na PPO) trenutno je na KOMZ ( 4. v letošnjem letu). Sem članica društva svojcev Aton, ki tudi opozarja na neustreznost zdravljenja pri nas. Glede zdravljenja v tujini se lahko za informacije obrnete na Zavod EVROS.
Lahko mi pustite e-mail za več informacij.