Pozdravljeni!

Na vas se obračam, ker je meni zmanjkalo idej, kako naj pomagam prijateljici, ki je odvisna od alkohola. Stara je 30 let in ima enega otroka, ki bo šel sedaj v prvi razred devetletke. Živi pri starših in čeprav sta s svojim nekdanjim partnerjem in očetom njenega otroka skupaj v službi (je njen predpostavljeni) nista več skupaj. Za otroka on ne plačuje nič, sama pa ima zelo male dohodke. Tako je v veliki meri tudi odvisna od staršev pri katerih živi. Tu pa je tudi eden izmed problemov. Njena mati tudi rešuje svoje težave z alkoholom in čeprav ne v takšni meri- se ga tudi oče ne brani. Res je, da tudi njihov odnos do nje ni prav nič vzpodbuden in se je sprijaznila s tem, da pravzaprav nima nobenega “privat” življenja.
Moram povedati, da sem pred nekaj leti sama imela problem z alkoholom, ker sem tudi prišla v obdobje, ko več nisem vedela, kako in kaj, vendar ko so stvari že “šle predaleč” sem se odločila za zdravljenje. Še danes ne vem točno, kaj se je takrat spremenilo v meni (čeprav menim, da je bilo največ “krivo” to, da sem začela imeti “rada tudi sebe” ) vendar je od takrat dalje zame alkohol preteklost. Življenje sem začela uživati in lahko rečem, da mi gre vse kot po maslu.
To o sebi sem napisala zato, ker sem s tem hotela povedati, da mi je še kako razumljivo, da lahko človek tudi “iztiri” in da jo tudi razumem ( ob njenih resničnih težavah) zakaj se je odločila za beg v alkohol, vendar pa je ne morem razumeti, zakaj ji ravno jaz, če temu lahko tako rečem- ne služim za primer, da se da tudi drugače. Z njo sem imela nešteto pogovorov v katerih sem ji razložila, kakšno je bilo življenje prej in kaj vse sem pridobila zdaj. Tudi prav mi vedno da in ne vem, če mi ni že desetkrat rekla, da bo prenehala s pitjem. Povedala sem ji tudi, da sama ne bo zmogla, vendar se tu pojavi, po mojem, glavni problem. Njena mati, ki sicer “želi”, da se hčerka ozdravi, je proti, da bi šla v zato primerno ustanovo, saj bo po njenih besedah potem “ožigosana”. In tako je prijateljica- med “dvema ognjema”. Jaz sem ji namreč ponudila, da ji tudi pazim na otroka, med tem časom, če se bo šla zdravit ( je navezan name), vendar se mi zdi, da ravno zaradi te “podpore” matere ne zmore odločilnega koraka. Ker sem ji tudi edina prijateljica sem že pomislila tudi na to (glede na to, da mi vedno laže, da ni pila, čeprav komaj pokoncu stoji), da ji je vendarle nekaj do tega, da obdrži to vez in da jo postavim pred dejstvo- ali se greš zdravit ali pa sva za vedno končali! In glede tega zadnjega vas prosim za nasvet. Zanima me ali bi ji lahko s tem, ko bi ji navidezno obrnila hrbet še bolj škodovala?
Že vnaprej hvala

Sicer nisem strokovnjak, prihajam pa z družine v kateri je oče alkoholik. Lahko samo povem moje mnenje.
A ti stanuješ v lastnem stanovanju? Kaj če bi se prijateljica z otrokom preselila k tebi? Seveda pod pogojem, da odide na zdravljenje. Od tebe bo tako imela tudi zelo močno psihično podporo, saj le ti najboljše veš, kakšno podporo bo v teh težkih trenutkih potrebovala.Istočasno, bo odšla od svoje družine, ki jo tako podzavestno sili v ta začarani krog! Mogoče ona ima voljo, samo ji vedno zmanjka poguma in odločnosti, ko se ji vsak dan pred očmi pretaka alkohol?!
Vem, da moja rešitev ni niti približno lahka, predvsem zate, saj si s tem avtomatsko naložiš odgovornost in delo, ki ni tvoje! A vseeno, če sta si res dobri prijateljici, potem, bi morale preživeti tudi takšno težavo!

Pozdrav,

Tina

Saj sama veš, da te mora nekaj ali nekje “stisnit”, da se človek odloči za zdravljenje. Ali zdravje, ali partner, služba, lahko pa tudi ogroženo prijateljstvo. To tako veš, če si sama imela problem odvisnosti (oziroma to imaš itak za vedno), verjetno rabiš samo vzpodbudo, da postaviš ene vrste ultimat, ki se ga boš morala držati. Vse dobro želim tebi in prijateljici!

Mislim, da je lahko vesela, da ima tako prijateljico, čeprav se sedaj tega najbolj ne zaveda. Če jo ujameš v treznem stanju, bi po moje to, kar si predlagala delovalo. Nekdo – prijatelj ali npr. zdravnik mora bolnika postaviti pred dejstvo. Poznam primer, ko nobene prošnje niso delovale, zdravnikova grožnja, da je zdravje kritično pa je pomagalo.

Mislim, da bi bilo za tvojo prijateljico in njenega otroka najbolje, da se odselita na svoje, pa čeprav je to samo ena podnajemniška sobica.

Veliko sreče in uspeha.

Ultimat, ki ga postavi prijatelj, nima istega pomena kot ultimat starša ali partnerja. Prijatelj ga lahko postavi v primeru, če je ob tem človeku sam resno ogrožen in tega enostavno ne želi več prenašati (z drugimi besedami, če gre za problem v prijateljskem odnosu). Če želi temu človeku pomagati pri reševanju problema, ki ni problem prijateljskega odnosa, je ultimat nesmiseln.

Vaša prijateljica je očitno še zelo navezana na svoje starše. Vi ste njena edina prijateljica. Če prekinete odnos z njo, ki je na nek način njeno (edino?) okno v svet izven njene družine, se bo samo še bolj oklenila staršev – ki pa ji, kot pišete, niso najbolj v podporo pri reševanju problema alkoholizma. Tisti, ki bi ji morali postaviti ultimat, so njeni starši, pri katerih živi in ne vi.

Poskusite se veliko pogovarjati z njo. Ne toliko o alkoholizmu, pač pa o tem, kako se počuti ob svojih starših, kaj bi ji pomenilo zapustiti starše, kako težko bi ji bilo ravnati drugače kot so ravnali starši … Kaj si je kot otrok želela od svojih staršev (tudi v zvezi s pitjem alkohola), kaj si njen otrok zdaj (v zvezi s pitjem alkohola) želi od nje itd. Imeti rad sebe, kot pišete, je zelo pomembno. Pogovarjajta se, kako se lahko ima rada in s katerimi drobnimi stvarmi bi lahko sama sebi to tudi pokazala. Morda ji lahko konkretno pomagate, da bo znala vsak dan poiskati kakšno drobno radost tudi zase? Vaš zgled ji veliko pove, čeprav morda danes tega še ne dojema. Včasih semena, ki jih posejemo kot prijatelji, kalijo dolgo časa, tudi več mesecev ali let. Če ohranimo upanje (ki je kakor voda semenom), bodo morda nekega dne vendarle vzklila. Morda bo vaša prijateljica nekoč zmogla prevzeti odgovornost za to svoje početje in tedaj ji bo vaš zgled povedal, kako živeti odgovorno.

Pozdravljena Tanja
Sporočam ti, pa tudi staršem tvoje prijateljice, da obstajata v Sloveniji skupini AA (Anonimni Alkoholiki) in Al-Anon (svojci in prijatelji alkoholikov).
Meni je skupina Al-Anon pomagala. Med sebi enakimi sem našla ljudi z izkušnjami prejela sem moč in upanje, pričela dojemati svet bolj zdravo in realno. Moje duhovne razsežnosti so se razširile in še in še bi ti lahko naštevala koristi, ki sem jih prejela … Veliko prijateljstev sem spletla…Dobrodošla tudi ti in starši prijateljice.
Skupnost ne vodi nobenih seznamov prisotnosti in zato ne prihaja do “ožigosanja”.
inf o srečanjih AA http://aa-društvo.si avt.odzivnik 01/4338 225
inf. o srečanjih Al-Anon avt.odzivnik 01/432 30 01
Srečnih 24 ur ti želim