Med.Over.Net

Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topić, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

Imate težave z zasvojenostjo ali kdo od vaših bližnjih? Potrebujete nasvet zaradi zlorabe alkohola, drog, iger na srečo, spolnosti, spletom ... Vprašajte in se posvetujte s strokovnjaki.

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti

Andreja

Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Daniela_Fiket

Peter Topić , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt

peter.topic

Pia Hren , dipl. biopsihologinja

Pia Hren

Diplomirala je leta 2014 in tako pridobila naziv diplomirana biopsihologinja. Po končani prvi stopnji se je vpisala na podiplomski program, kjer ji do zaključka študija manjka še magistrsko delo. Med študijem je spoznala praktično delo v izbrani ustanovi - Celodnevnem pripravljalnem terapevtskem centru za pomoč ljudem, ki imajo težave z odvisnostjo v Višnji Gori. Po končani praksi je tam pričela še s študentskim delom. Danes je v CPTC Višnja Gora zaposlena kot svetovalna delavka in se vsak dan veseljem vrača na delo.

Ali ravnam prav?

Default avatar

Prekmurka

Spoštovani!

Končno sem našla stran, kjer lahko izrazim svoje strahove. Gre se za mojega 19
letnega sina, s katerim se že od malega odkrito pogovarjava - tudi o drogah v njegovi okolici. In tako odkrito mi je pred enim letom povedal, da je poskusil kaditi marihuano, pa da ne najde v tem nič čudovitega.

Sicer ni kadilec, je pa dolgolas mlad fant, ki ne skriva svojih kolegov in tudi sama ne vidim na njih nič slabega.Pred kakim mesecem je beseda spet nanesla na droge in takrat mi je povedal, da pač večkrat pokadijo kakšen "joint", vendar gre bolj za posebne priložnosti, da včasih mine več tednov, ne da bi se spomnil na
to, da droge ne kupuje, oziroma, da si jo v družbi privoščijo prav tako, kot včasih kakšno pivo- torej "denar vržejo skup". Zagotovil mi je, da dovolj pozna droge in da mu niti na kraj pameti ne pade, da bi poskušal ostale, bolj trde droge.Da se mi ni treba bati.

Povedala sem mu, da SE vseeno bojim, vendar se lahko le zanesem na njegovo razsodnost. Za roko ga ne morem držati, upam pa da ne bo zabredel. Ne živi z nami-zaradi šolanja pa je finančno odvisen od nas. Nikoli ni imel vedenjskih težav v šoli ( o, pač, neopravičene ure), nikoli ni rabil, niti dobil, preveč denarja.

Vendar pa-marsikdo je tudi v poznejši adolescenci zdrknil iz lahkih na težke droge.
Če bodo ta "priložnostna" kajenja prepogosta, ali ne bo izgubil življenjske volje, elana, volje do študija?

Zaupam mu in verjamem, da misli tako, kot govori-pa vendar.Rada bi vaš komentar.
HVALA!
Default avatar

katja

kaj pa vem Prekumurka. Tu je samo moja zgodba. Tudi mi smo v srednji šoli pokadili kakšen joint na začetku, a iz tega je potem ratalo jointi vsak vikend, pa jointi med poukom in na koncu jointi vsak dan. POtem sem začela jemati tudi ecstasy na realtivno redni bazi in med drugim tudi zaradi moje preokupacije z drogo sem padla letnik. Tako, da so tvoji strahovi utemljeni, saj se tragedije dogajajo vsak dan. MIslim pa tudi, da ti nihče na tem svetu ne more reči, če bo tvoj sin pretirano uporabljal droge ali ne. Vse je odvisno od posameznika samega. Jaz sem pač bolj čustveno labilna osebnost in sem v drogah videla mariskaj: način samopotrjevanje, duhovni razvoj itd., samo za nevarnosti drog sem bila nekoliko manj dovzetna, čeprav smo v šoli imeli veliko pogovorov o drogi z raznimi policaji, bivšimi zasvijenci, itd. Svetovala bi ti, da se o tej temi s svojim sinom VELIKO pogovarjaš. Vprašaj ga kaj čuti, ko je zadet? Mu je všeč? ZAkaj mu je všeč? Mu ni všeč? Zakaj mu ni všeč? Mislim da je pri drogah najbolj pomebna iskrenost. Odločitev ali se bo drogiral ali je pa samo njegova oz. izven tvoje kontrole. Konec koncev si tudi maldostniki izbirajo kako bojo živeli svoje življenje. Želim ti vso srečo.
lp
Default avatar

Gorenjka

Spoštovana Prekmurka!

Sicer nisem strokovnjakinja s tega področja, vendar vam vseeno lahko povem, kako jaz kot nepristranska opazovalka gledam na početje vašega sina.
Zelo se mi zdi v redu, da sta si s sinom tako blizu in da se lahko sproščeno in odkrito pogovarjata tudi o drogah. Iz vašega pisanja je razvidno, da je sin zrela in odgovorna osebnost. (Po pravici vam povem, da poznam bolj malo 19-letnikov, ki bi tako zrelo razmišljali.) Očitno ima pri sebi dobro razčiščeno, kaj hoče in kje so njegove meje, zato mislim, da se vam ni treba bati, da bi zabredel.
Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da smo bili tudi v moji družbi priložnostni kadilci marihuane. To je trajalo dve, tri leta in nihče od nas ni nikoli poskusil kaj "tršega". Vsi smo normalno naredili srednjo šolo, šli naprej na faks, si ustvarili svoje življenje... Povedati vam hočem to, da če vaš sin pokadi en joint enkrat na mesec ali še redkeje, to ni nič nevarnega. Izguba volje do študija in elana bi se pojavila, če bi vaš sin kadil marihuano redno večkrat na dan, občasno kajenje pa ne škodi nič bolj kot če bi popil kakšno pivo. To bi pa tudi že sami opazili, kajne?
Mislim, da ravnate prav, ko mu verjamete in zaupate, prepričana sem, da tudi on to zaupanje zelo ceni. Če bosta nadaljevala s takšnim odnosom mati-sin, ki temelji na zaupanju in prijateljstvu, mislim, da se vam za prihodnost vašega sina ni treba bati.

Srečno!
Lep pozdrav,
Gorenjka
Default avatar

Bridget

Marsikdo pokadi tu in tam kaj marihuane - ce bo zabredel pa je odvisno le od njega, karaktera. Jaz sem vrstnica vasega sina, poznam nekaj ljudi, ki so zaceli redno kaditi marihuano (in pri njej vecinoma tudi ostali)....
to je zelo relativna zadeva - nekoga zelo potegne noter (sibkejsi karakter), posledica je lahko brezskrbnost - "flegma" za solo itd.... a ce je vas sin mocan, predvsem pa pameten in ve kje je meja - potem verjetno ne bo tezav;)
lepo, da se odkrito pogovarjata o tem!
Pozdrav;
Bridget.

se opravicujem za moj skop odgovor, vec ne bi znala povedati... :) cau.
Default avatar

hope

Drugega tako in tako ne morete. Fant je polnoleten in odgovoren za svoje početje, čeprav verjetno v marsičem še negotov. Imejte ga radi takega, kot je, imejte ga radi tudi takega, kot bo, vse ostalo pa si ne nalagajte na lastna pleča. Svoje delež ste že prispevali k njegovi vzgoji, sedaj lahko dober vtis le še pokvarite.

hope
Default avatar

Simona

Lep pozdrav!
Sicer nisem starš, ali odrasla oseba, a vseeno mislim, da lahko nekako pomagam.
Imam starejsega brata. Tudi on kadi, a le cigarete ter kdaj kaj srkne. Vse to do njegovega 20. leta nismo poznali. Sedaj poznejse obdobje pa naredilo svoje. Vse do zadnjega letnika studija mu je slo kot po maslu. Sedaj pa je zgubil motivacijo, voljo. Je len, se zapreda v igrice ipd. S kolegi je skupaj.
Morda samo tolko: je mozno, da mu kasneje zmanjka volje.
Zelim vam vse dobro in lep pozdrav
Simona
Default avatar

Prekmurka

Hvala lepa za vse odgovore !!!

Prav to sem želela. Slišati tiste, ki so imeli stike z "lahkimi" drogami. Starši smo pač takšni, da SE BOJIMO za svoje otroke tudi še takrat, ko niso več odvisni od nas. Zdaj vsaj vem, da ravnam prav, ker sinu zaupam. Še enkrat -HVALA!

Prekmurka