TA PROKLETI HEROIN!!!
Mineva 3 leto, odkrar sem “padla” v začaran krog, iz katerega se sama ne znam pobrati. Na pomoč ne morem poklicati, saj zelo dobro skrivam, kar se mi dogaja.Zakaj tudi heroin? Ne vem. Sploh mi ni všeč, sploh ne vem, kakšen je feeling na njem, sploh še nisem bila zadeta v pravem pomenu besede. Dosti sem se pogovarjala s prijatelji na to temo. Pred leti sem bila obkrožena z takimi ljudmi, vendar so tako skrbno pazili name, da nisem imela nobene možnosti zabresti v to, dokler nisem začela živeti z nekom, ki mi je prinašal domov. Ni mi bilo dobro, kvečemu slabo, bruhala sem in bolel me je želodec. Ampak imela sem pred nosom. Prepovedano substanco. Tu je nek šarm prepovedanega. Trava mi ugaja, mi da apetit, o slabih stvareh mi ne pusti razmišljati, zaspim kot angelček, sem ustvarjalna, padem v debato in govorim in govorim, čeprav sem po naravi zelo tiha. Zakaj mi to ni dovolj? Heroin mi je postal kot nekakšen ritual, čeprav ne bi vedela, če bi mi kdo podtaknil 100 % puder, saj je vse kar čutim, le grenkoba v ustih. Poskusila sem tudi z Metadonom, a to je metanje peska v oči.Enkrat na 6 mesecev ti pregledajo vodo, 4 dni si lahko čist in rezultati bodo negativni. A to je sleplenje samega sebe. Najhuje mi je zaradi denarja, ki gre v nič. Dobesedno v nič, saj
nisem v nikakršni nirvani in na probleme ne gledam skozi zarosena očala zaradi droge, temveč jih vidim bolj jasno, kot kdaj koli.
Hotela sem samo nekaj napisat. Moj edini diler se odvaja in zmenila sva se za skupno pomoč. V dvoje naj bi šlo lažje, Rekla sem, da naj me zmerja kolikor lahko, če bom hotela kaj kupiti, da mi ustvari občutek manjvrednosti. Bom sporočila, če je pomagalo.
Nyna bravo. Odločila si se in drži besedo. Ne bo lahko, bo pa kasneje toliko lepše. Če bo prehudo si poišči pomoč v Zdravstvernrm domu itd.. Glede tistega, da naj bi dobila občutek manjvrednosti pa se predvsem potrudi, da boš dobila občutek, da nekaj pomeniš, občutek samospoštovanja in ne občutek manjvrednosti. Po mojem si naredila zelo veliko in dokazala, sama sebi in drugim, ki te poznajo, da si sposobna narediti spremembo. Vse spremembe v našem življenju so težke, tako tudi ta. Toda če si trdno prepričana in odločena, da prenehaš ti bo tudi uspelo.
Najprej se vam zahvaljujem za odgovor, ki sem ga bila tako vesela, da mi še zdaj tečejo solze po licih. Zadnje dni se namreč z mano dogaja nekaj, čemur ne pridem do dna. Potim se in čutim vročitno na tak način, da me je že strah. Vsa se tresem in sem, kot je razvidno, zelo občutljiva. Po pomoč se ne morem zateči k nikomur, saj nihče nič ne ve in bi rada, da tako tudi ostane.
Vendar, kljub vsemu, bi si želela vsaj enega pogovora z nekom, ki bi mi dal kak odgovor, kakšno tolažilno besedo.
Če bi bilo možno priti na pogovor kot anonimna oseba, bi bila mogoče tudi pripravljena spregovoriti. Glede na to, da nimam koga vprašati po stvareh, ki me zanimajo. Napišeti mi, če bi se dalo priti samo na pogovor. Bi si vzela čas.
Hvala.
Kadar prenehaš uporabljati drogo nastopijo odtegnitveni znaki, kot so potenje, tresenje, ki ga naštevaš tudi ti. To ne traja dolgo. Ponavadi tja do sedmega dne, potem pa se to umiri. Vendar je potrebno povedati, da če si si drogo vbrizgavala, te lahko trese mrzlica zaradi okužbe z bakterijami, ki si jih vnesla s heroinom. Če je to to, potem potrebuješ antibiotike posebne vrste, ki ti jih lahko predpiše le zdravnik. Prenehanje z heroinom je vedno spremljano z posameznimi težavami, toda večina njih se da znosno prenašati, sicer pa se da tudi malo pomagati z nekaterimi zdravili. V komuni naprimer pijejo velikokamiličnega čaja . Najbolje pa je, da imaš nekoga zraven, ki te razume in ti zna tudi pomagati. Ker pa življenje ni rožnato in običajno nimaš vedno vseh najlepših stvari ob sebi se je potrebno največkrat sprijazniti s stvarmi ki so ob tebi in z njimi čimlepše preživeti.
Draga Nyna, rada bi ti napisala nekaj. Rada bi ti napisala, da je zivljenje lepo, da je vse v tvojih rokah. Pred leti sem imela dva cloveka, ki sem ju umela zelo rada in sta mi bila zelo blizu. Oba super cloveka. Eden od njuju je zbolel za rakom, drugi je bil zasvojen s heroinom. In prisla sta do tocke, ko sta se zacela oba boriti za zivljenje. Tezka pot je bila pred njima, poskusala sta vse. Vendar se je na zalost mlado zivljenje koncalo tistemu, ki je zbolel za rakom in na sreco se je tisti, ki je bil zasvojen resil in zazivel. Na novo, neodvisno. Zdaj je lahko srecen, nesrecen, jezen, zalosten, lahko ZIVI. In zdi se mi, da vendarle pri njem ni bilo toliko prepusceno usodi, in da je za srecen konec odlocal sam. Imel je moznost, imel je zagotovilo, imel je cilj. O njegovi usodi ni odlocala sreca, odlocal je on sam. Nikakor ne obupaj. Drzi se.
Kako prav ste napisala. karkoli že počnemo, vedno na koncu odločamo o samih sebi mi. Tako je pri odvisnosti. Poznam veliko fantov in deklet, ki nikakor niso hoteli prenehati z uporabo drog, kljub temu, da so jih prosili, kaj prosili, moledovali starši, ljubljene osebe, otroci, terapevti in zgodilo se ni nič. Potem pa so nekega dne prišli in rekli. Dovolj mi je. Nočem več tega in sposoben sem ta začaran krog presekati. In ko so prišli do te točke so bili uspešni. Kajti to ni bila več želja njihovih staršev ampak je to bila njihova želja in za to so bili pripravljeni narediti marsikaj.
vseeno bi jaz tebi zasvojencu predlagal, da si poiščeš kakšen drug filing, ker se zna zgoditi, da ne boš dočakal konca srednje šole.
vseeno je odločitev tvoja, filinge se pa lahko dobi veliko boljše tudi kako drugače, kot z drogo.
primož
… mene že kr nekaj cajta malo ”mika” da bi probal kako je to.. toda nwm.. zdi se mi po tem kar ste napisali da to ne prinaša nič dobrega…
star sem 14 let.. in probal sem že s travo,cigareti-a sem to kmalu opustiu saj tine prinaša nič dobrega.. pa s tem tud ne izapadeš ql pred drugimi…
če kdo hoče.. mi lahko karkoli napiše na moj e-mail..
vsakega maila bom vesel 😀
mark
Nyna, upam da si zdržala obljubo, ki si jo dala sama sebi. Ko si spraševala, če lahko greš na pogovor anonimno- seveda lahko poiščeš pomoč brez da bi dala vse svoje osebne podatke in takoj imela “kartoteko”. Ne vem od kod si, vendar je po Sloveniji kar nekaj dobrih programov za pomoč zasvojenim, pojdi na pogovor npr.k društvu projekt Človek ali kateremu izmed podobnih društev, čisto neobvezno, da vidiš kaj lahko dobiš zase, kaj imaš na voljo in da se predvsem pogovoriš in spraviš stvari iz sistema. Drži se, tudi moj mail ti je na voljo.
Ne vem,če ste opazili,da je Nyna pisala to pismo pred skoraj šestimi leti.To je pri heroinu dolga doba in možne so tri varijante zakaj se ne oglasi že toliko časa.
Te so:
50% hodi naokrog in ne ve več kaj je to forum
40% leži dva metra pod zemljo
10% ozdravljena živi srečno in noče imeti opravka z preteklostjo
Še te številke, ki jih ni navajate niso dovolj. Vsaj 75% uživalcev opiatov zagotovo umre v manj kot 6 letih, v glavnem zgnijejo pri živem telesu, 20% jih hodi naokrog in ne vejo več niti kdo so in kje so, kaj šele kaj je to forum in bodo v kratkem itak umrli, 4.9% jih ozdravi, v glavnem z božjo intervencijo, 0.1% pa jih zlorablja opiate in druge psihotrope kot kognitivne steroide in ti zadnji so najhujši, ker goljufajo in ustvarjajo iluzijo, da ni nujno, da se od uporabe opiatov nujno umre, krade, laže ipd.
Najbolj pa je obsojanja vredno kadar zlorabljajo opiate zdravniki, kar je sicer najpogosteje med anesteziologi, ker oni poznajo finte kako dobiti opiate zastonj, kako jih uporabljati za lastni užitek in povečano umsko in fizično sposobnost in kako pri tem ostati živ in zdrav.
Podobni so goljufom na Tour De France-u. ki so V 60-ih za doping uporabljali mešanico heroina&kokaina in ji dali ime speedball. Da jih ni sram, zmagati na najbolj prestižni kolesarski dirki s pomočjo heroina.
Rada bi napisala to, da uboga Nyna verjetno sploh ni imela prave heroinske krize, ter je bil to njen začetek kariere narkoman, sama sem takih kriz ki jih je opisala dala čez ogromno, to sploh ni nobena kriza, dokler se še samo jočeš in malo potis…. res pa je da davnega leta 2000 nisem vedela zakaj se jočem drugi dan, dva po skajeni foliji z družbo, s katero smo imeli že prave seanse, in kadili na folijo. Občutek mi je bil zelo všeč, a takraten razum je bil majhen , omejen z povprečjem človeka in nevedjem, po dveh mesecih skoraj redne uporabe- je nastopila prva kriza ki si zasluzi to ime. Bila je prva in od tam naprej, ni važno koliko konzumiras, kako dolgo, po prvi krizi, pride druga, še hujša. Telesna kriza je sicer težavna, a nič v primerjavi, po tem ko jo das skozi, ko pride na vrsto psiha, pa craving po tistem vsemogočju- dokler ga imas – te nič ne bo več rešilo da ne gres nazaj. Ker je tisto toliko večje od vsega kar se ti lahko dogaja- a kaj je tukaj toliko grenkega in ironičnega na trdi način? da je to iluzija- kaj bo tisti filing- če vedno ko te dvigne- pades dvakrat nižje- in si zakuhaš fajn pizdarijo po dumač povedano.
In po neštetih prebrodih kriz- sem sla obupana na metadon. Z trudom peklenskim sem ostala na 40mg, in nato po 2 letih uspela priti na 30mg.Poleg tega pa še kolikor se mi je takrat zdelo normalno funkcionirala. spet iluzija. Slabo.
Bila sem samo pol človeka manj, pol mrtvak, ki je rabil svojo flasko,
sem to jaz? NE jaz sem VEČ. V sebi imam potenciale i jih nisem izkoristila, kot 10 000000 ostalih narkomanov.
Torej po 4 letih heroina in 3 letih metadona :
Enostavno sem sla k zdravniku in se prijavila za subutex, pol čudežno tabletko, po kateri ne bom pol mrtva, danes je 7 dan, še vedno ni tako kot bi moralo biti, prva dva dni sta bila mogoče malo težavna, polna dvomov ali delam prav, vprašanj, bom od tega še bolj odvisna , dvomov o vsem skupaj in nezaupanja do samega zdravnika in obeh delavcev na centru za preprečevanje odvisnosti, ki so mi zatrdili da delam prav.
Moje razmišljanje je od izpred 8 let toliko drugačno, zmožna sem videti male stvari zaradi katerih se splača živeti, četudi sem- narkoman.
Zdravljenje mi je dalo možnost da sem si uredila življenje- čeprav je bilo to zdravljenje z metadonom, da sem neke stvari začela drugače gledati, da sem bila ljubljena, in sem ljubila kolikor je to mogoče na metadonu, ki predstavlja veliko težavo.
In sedaj pri subuteksu vidim stvari še jasneje, ….in zato sem hvaležna.
Hvaležna sem, da če nisem mogla nehati z heroinom, kasneje ne z metadonom- čeprav sem pila striktno le metadon, brez zadevanja počrez, pa četudi mi ne uspe prenehati s subutexom, VSAJ ŽIVIM, vsaj mi je dano da čutim stvari in da lahko funkcioniram, brez letanja za drogo. Vsaj starši so boljše, že zaradi njih katerih nimam pravice uničiti življenja še bolj kot sem jim, sem danes vesela, da je vsaj tako kot je, da sem živa.
Mogoče goljufam po besedah leiita, ampak vsaj imam možnost osrečiti ljudi okoli sebe, namesto jih uničevati. Vem da me čaka še veliko življenskih vzponov in padcev, katerim glede da sem narkoman lahko le upam da ne bom podlegla. Zakaj inteligenca z labilnostjo je zelo tvegana stvar.
DA – a nekje gori tako močna želja, tako močno upanje- da mi nekoč uspe se zbuditi in si reči da sem prepričana da ne grem nazaj, ter da imam moč prenehati z vsako substanco in se zanesti le nase- na svoj slab in dober občutek. Ja, upanje gori, …..a že z tem kako je – sem hvaležna za vsako sekundo ki mi je dana v tem eksperimentirajočem se življenju, v tej veliki skrivnosti v kateri smo, takšni in drugačni- …
Nisem vedela v kaj se spuščam, a vem da je mnogim uspelo ven, uspeti ali ne uspeti je zelo individualna stvar. Vsak zase ve, kdaj je pripravljen.
NE začni z tem – kajti če boš in/ali če si na začetku (za Mark in Zasvojenec) si stopil na trnavo pot, a ta pot je tvoja, izbiras jo danes- pot ki jo vsi drago plačujemo – ta pot je dolga in če lahko NEHAJ ZDAJ, saj bo vsak NASLEDNJI DAN je težje. Ne, ne govorimo vsi tega kar tako.
Za vse frišne narkomane- DANES JE DAN KO ŠE LAHKO NEHAŠ. Edini dan ko lahko nehaš je DANES IN ZDAJ. EDINI!!!
VSE DOBRO VSEM!00
Nyna, jaz sem dal to že skor vse skos, zdravljenje gre proti koncu, in če maš kaj za prašat, sem ti na voljo, ne vem zdaj kako stanje imaš, lahko pa mi pišeš še vseeno
[email protected]