Vem, da se mora vsak pri sebi odločiti in nehati kaditi, ampak meni to ne rata. Kadim že dobrih deset let. Zmanjšala sem, vse bolj mi tudi smrdijo in ZELO ZELO RADA bi nehala, pa ne morem. Ko se odločim, ko v glavi zvizualiziram sebe brez čika, je vse ok, potem pa mi nekaj manjka, sploh ni isto brez cigarete. Lahko zmanjšam na tri ali štiri na dan, brez nje pa ne gre.

Vsi, ki ste se odvadili, BI MI HOTELI napisat svoje zgodbe. Sprinatala jih bom in brala, ko bo težko. Če se vam da… Hvala.

pozdrav,

te dni bom “praznovala” peti mesec brez cigarete. nikoli si nisem niti upala pomisliti, da bi in kako sploh bi živela brez cigarete, zato te prav dobro razumem. tisti ki me poznajo pravijo, da če sem jaz nehala kaditi, potem lahko vsak! začela sem kaditi pri 14 letih, kadila sem 20 let (zadnja leta po 2 škatli – groza, a!). ne vem, saj še sama nisem prav verjela, da mi bo uspelo. najprej rabiš dober motiv (če že ni dovolj vedeti koliko kajenje škoduje!), potem gre. jaz sem si pomagala prva dva tedna z žvečilnimi, ki jih kupiš v lekarni (nicorette) – meni je pomagalo, mogoče tudi samo v glavi, ampak je. pravzaprav je bilo manj težko kot sem pričakovala. sigurno ti bo uspelo, če se boš odločila. če uspe tistim, ki jim zdravnik reče: “ali – ali”! škoda čakat do takrat. aja, da ne bo kot pravljica: še zdaj večkrat zadiši, pa ne smem, ker če bi prižgala eno, me ne bi ustavil nobeden.
ko zavoham koga, ki kadi, mi prav smrdi in nočem niti mislit, kakšen pepelnik sem bila tudi jaz. počutje je pa krasno.
srečno!!!

Tjašina zgodba je ravno takšna, kot bi jo pisala sama. Tudi jaz sem kadila 20 let – po eno škatlo, v družbi, zunaj pa 2. Minilo je že leto dni, kar ne kadim. Če praviš, da si zelo želiš nehati, si že zelo blizu. Jaz sem dolgo razmišljala o tem, da bi zeloooo rada nehala. Ampak samo od sebe ne gre. Tudi tisto – samo enega pri kavici se ni obneslo. Potem sem v spletu okoliščin nehala. Nobene krize, nobenih nikoret, morda malo bolj živčna in vskipliva prvih nekaj tednov. Po enem letu je vse OK. Res, tudi zame marsikdo pravi – če si ti lahko nehala, lahko vsak. In res je tako! Sploh ni težko! Poizkusi. Ne odlašaj niti minutke več. Sedaj si na ta račun privoščim kakšno novo stvar in me zelo osreči.

Veliko uspeha!

Tudi sama sem kadila 10 let in nikakor nisem znala prenehati. Pa si tudi nisem preveč srčno želela, saj sem v dimu in v vonju cigaret zelo uživala. Nikoli nisem kadila tako, na hitro, ampak sem si vedno vzela čas za cigaret. Najlepše je bilo zvečer pred TV. Skoraj celo škatlo. Mož je bil besen, a me ni prepričal.

O škodljivosti mojega početja sem začela razmišljati, ko sem imela težave pri športu. Ni in ni šlo v klanec, peš z muko, na kolesu skoraj nemogoče. Nisem mogla zadihati s polnimi pljuči. Tako sem razmišljala dve leti, da bom lepega dne nehala kaditi. Ampak kako, ko mi pa tako paše?

Vsi v najini družbi so že nehali kaditi. Samo jaz sem še ostala in ko smo šli ven, smo zmeraj rezervirali mizo za kadilce, zaradi mene.

Potem je prišlo nepričakovano. Divja zabava me je odnesla. Zgubila sem zavest zaradi udarca v glavo. Po tem dogodku mi v prvem tednu zaradi slabosti tudi na misel ni prišel cigaret. Potem me je mož spodbujal: če si pa tako dolgo zdržala, pa res ni treba spet kadit. Pa res nisem. Dišalo mi je pa vseskozi. Zato sem hodila v kavarno, v kadilski kotiček, da sem vonjala opoj. Ampak prižgala nisem več.

Ne kadim že 8 mesecev, zredila sem se 8 kg. To je davek. Počutim se bolje. Sedaj šele voham smrdljive kadilce in svoje stare obleke in knjige in police kako smrdijo po nikotinu. Groza. Tudi sama sem živela v taki smrdljivi luknji.

Najtežje je bilo po 6 mesecih vzdržnosti. Takrat mi je najbolj dišalo. O, samo roko bi stegnila. Ko ga imaš noter ni več tako fino, kot ko ga samo drziš v rokah in mečkaš.

Še vedno se tolažim: o, saj bom še kadila, veliko, da bo dim povsod okrog mene, prišel bo moj čas. In tako grem naprej brez cigaret.

Sedaj imam nov cilj. Kako zgubiti odvečne kilograme? Nov projekt, ki me bo spet tako zaposlil, da ne bo treba hlepeti po cigaretu.

Svetujem ti, da počakaš svoj čas, ki bo sigurno prišel. Takrat pa izkoristi priložnost in prenehaj kaditi. Saj je samo razvada.

Veliko uspeha ti želim!

Hvala za spodbudne besede. Zdaj en dan se bom morala res odločiti, ampak danes še NE MOREM. To je moj stalni izgovor. Vseeno verjamem, da mi bo ratalo. V kratkem. Hvala vam še enkrat. Zdaj bom pa vse to sprintala. Hvala.

Od četrtka, 5. septembra, NE KADIM VEČ. Postala sem nekadilka, bivša kadilka. In prepričana sem, da se cigaret ne bom več dotaknila, ker jih ne potrebujem. Hvala vsem. Še najbolj pa mi je do “preklika v glavi” pomagala knjiga Končno nekadilci, brez truda in za vedno. Prenehala sem kaditi nekje na sredi knjige. Brez truda, ker biti nekadilec je SUPER. Ničemur se ne odrekaš, ampak samo pridobivaš. YES! Življenje je krasno!
Lep dan vsem.

ejla!

lepo da si se že odločila! če se še držiš, je ta hujše danes že za tabo. upam in ti želim, da ti gre dobro. in če dovoliš še en nasvet: ne poskušaj narediti enega dima ali enega pokadit, samo da bi videla kako izgleda zdaj. mene je to strašno mikalo in komaj sem se zadržala “da bi samo probala”. saj veš, da ne moremo več biti “zmerni” kadilci. čestitam in srečno še naprej!

tjaša

Tjaša, hvala!
Vsako jutro, ko se zbudim, sem bolj ponosna nase, ker mi je uspelo. Zavedam se, da enega dima ali ene cigarete NI, ker en dim potegne za sabo škatlo, šteko, itd… 29. julija, ko sem napisala prvi post, sem bila prepričana, da se bo moral zgoditi čudež, če bom hotela nehati… In bala sem se, da se čudeži ne dogajajo. Ampak, glej… Danes, 25. septembra, sem nekadilka. Že, čakajte…, 21 dni. Yes. Spodbuda drugim. Upam.
Lep dan, čeprav deževen.

Super! Čestitam. Bivši kadilec je na vprašanje, če kadi, odgovoril: “Sem kadilec, vendar trenutno ne kadim. Že 25 let”. Ta odgovor se mi zdi zelo dober. Ker mi bivši kadilci ne bomo nikoli čisto ozdravljeni. Vedno bomo imeli nikotinske senzorje v telesu. In kaj hitro nas lahko trenutek nepremišljenosti potegne nazaj.

No zdaj, ko si tako pridna, mi pa prosim povej, kam daš roke in kaj daš v usta ko bi bil “čas za cigaret”? Ali še ohranjaš telesno težo?

pozdrav,

“odvisna” se ti ni oglasila, je pa mene sprovociralo tisto o teži. jaz sem namreč plačala ta davek, čeprav sem se res trudila, da se to ne bi zgodilo. povečala sem gibanje, pazila na prehrano (več zelenjave, sadja, manj škroba, OH) pa sem kljub temu dobila cca 7-8 kg. pravijo, da je to dokaj normalno, da se spremeni metabolizem in da telo potrebuje kakšno leto, da se zopet stabilizira (zdaj ne kadim slabih 8 mesecev). seveda sem jezna kot ris, ampak sem pa srečna, ker ne kadim. bom že tudi to poštimala! pa ti? pozdrav vsem!

Hojla!
Meni je moralo dejansko nekaj klikniti v možganih, ker sem bila sposobna v trenutkih, ko me je “zamikalo”, samo globoko zadihati in si reči par spodbudnih besed, kako sem res faca, da sem nehala in kako je življenje brez cigaret super. In to jaz, ki si nisem mogla predstavljati življenja brez cigaret. Moj prvi čisti dan (brez cigarete) je bil 5. september in moram reči, da se tam nekje do 5. oktobra nisem zredila… Nisem imela želje posegati po hrani, sem si pa privoščila kavico in ob njej tudi zelo uživala (dvakrat ali trikrat dnevno). Roke sem prekrižala na prsih ali jih kako drugače sproščeno držala pred sabo. Res sem bolj sproščena brez cigaret…
Zdaj se je pa zgodilo, he he, da sem zanosila (sem vsa srečna) in zdaj se tudi na kilogramih že malo pozna, ampak da bi kadila, niti pod razno.
Toliko od odvisne, da boste vedeli, da še vztraja. Jaz na odgovor, če kadim, odgovorim: Hvala bogu, mi ni več treba…
IN hvala vam… Samo poglejte čisto zgoraj, kako sem bila uboga… Res sem faca. Ajdi.