moški – bivši odisnik
Spoštovani,
Moški katerega sem spoznala, pravi da je že 8 mesecev čist heroina. heroin je kadil, sedaj pokadi še kakšen joint trave. Ker nekaj stvari o drogi poznam, njegovo vedenje sedaj ne prepoznavam kot heroinsko – deluje uravnovešeno, zbrano, s cilji v življenju, ukvarja se sšportom, pričel je delati v družinskem podjetju, dogovarjava se za skupni tek, rolanje. Je iskren, topel in ljubeč – tudi do moje hčere, ki je še malček. Želi si dokončati študij, še nekaj izpitov – študirala naj bi skupaj, ker tudi jaz študiram ob delu. skratka, vse lepo, pa vendarle, na kaj naj bom pozorna???
Najprej je potrebno temu moškemu čestitati, da je uspel obvladati heroin. Vsekakor bi bilo tudi dobro, da bi prenehal tudi s travo in skušal obvladovati življenje brez drog. S tem bi se nekako tudi oddaljil od družbe, ki tudi sicer uporablja droge in so mu verjetno tudi v pomoč pri nabavi trave.
Če je našel prijetno družino in topel dom, je velika verjetnost, da bo dokončno premagal željo po drogi.
Iz vašega vprašanja pa veje skrb, ali je mogoče, da bi se to ponovilo? Seveda je mogoče, to vedo vsi, ki so kadarkoli posegli po drogah, toda hkrati tudi vedo, da so sposobni reči drogi ne. In potrebno je graditi na tem, da ne bo posegal po drogi.
Kako narediti to?
Prvo je prav, da si nekaj preberete od drogah, kako delujejo, morda kakšno zgodbo posameznika, ki je to doživel na svoji koži. Potrebno pa se je pogovoriti tudi z vašim partnerjem in se dogovoriti z njim kako naj bi ukrepali tedaj, ko bo imel težave.
Pomembno je predvsem to, da bi vam to pravočasno povedal, kar ni vedno lahko, kajti to priznanje je neke vrste poraz za vsakega bivšega uporabnika drog.
Morda ne bi bilo odveč, da bi se posvetovala s strokovnjakom za to področje, ki bi vam lahko natančneje, kot to lahko storim jaz v tem trenutku podrobneje razložil dobre in slabe strani vaše odločitve. Pomembno je tudi, da si tega strokovnjaka pridobite, kot svetovalca za trenutek, ko se bo morda zgodil ponovni zagon bolezni(sam mu seveda želim, da se to ne zgodi) in bi lahko dobili hitro pomoč.
Želim vam veliko lepih trenutkov v ljubezni in medsebojnem spoštovanju
Pozdravljena,
dobro je videti, da se ob navidez čisti zgodbi svojega novega prijatelja vseeno sprašuješ.
Praviš, da se tvoj prijatelj ukvarja s športom in da dela. To je dobro – pomeni da dela s svojo voljo in volja ima največ pri okrevanju za zasvojenega. Zdi se da je na dobri poti, pa vseeno, samo koristilo bi, če bi poiskal možnost, kjer bi lahko govoril o težavah, strahovih, … s katerimi se srečuje in to nekje, kjer bi ga res lahko razumeli. Nevarno pa bi bilo verjeti, da ga boš ti v to prepričala. Lahko mu predlagaš, več pa ne.
Osem mesecev abstinence se za odvisnika zdi veliko, za življenje samo pa ne pomeni kaj dosti. Moti me, ker kot praviš tvoj prijatelj še vedno pokadi kak joint in moti me ker nisi omenila nobenega programa ali skupine, kamor bi bil on vključen. Saj možno je da nekaterim uspe iz objema droge izključno v prijateljskem krogu, je pa po izkušnjah mnogih malo verjetno. Osem mesecev – po izkušnjah govoreč, je to čas, ko bodi pozorna – takrat se odvisniki srečajo s psihičnimi krizami oziroma smo se srečali. Ja tudi sama sem med njimi – začelo se je četrto leto moje abstinence in danes vem, kako na trhlih nogah sem bila prvo leto in vsaj še pol drugega.
Vedno, kadar sem sama skušala pot iz objema droge, sem prvih nekaj mesecev čutila blazno voljo, ki bi morala voditi samo k uspehu, kar naenkrat pa se je nekaj v meni prelomilo in postalo mi je vseeno. Šele, ko sem prvič uspela preseči tudi te dni v nižinah psihičnega počutja, sem dojela da bo pot še trda, pa da je ključna poleg volje tudi vztrajnost. Končno sem tudi spoznala, da je zame ključna tudi popolna abstinenca od vseh opojnih snovi, tudi trave in alkohola. Trava in alkohol nista pogoj za padec globje, sta pa rizična dejavnika, torej… če se spoštujem in skrbim zase, ne bom več tvegala.
Možnost za pogovor, srečanja z drugimi bivšimi zasvojenci in bližnjimi – danes obstaja vedno več društev in organizacij, kjer lahko dobita informacije in obstajajo tudi programi prilagojeni ljudem, ki želijo obdržati delo in stike z družine. Projekt človek npr., pozanimajta se….
Odgovora nisem napisala, da bi te skušala pretirano prestrašiti – upam da te nisem – končno smo si ljudje in tudi odvisniki različni, kar je dobro za enega ni nujno dobro za drugega. Pogovor pa lahko koristi…
Želim vama obema (vsem trem) veliko lepih trenutkov skupaj
in da bi vam uspelo,
Nina
Iskreno hvala vsem za napisano. Danes je še en dan, ko nam ga je uspelo lepo preživeti.Za naprej pa razmišljam o vključitvi v kakšno skupino.
Prosila bi pa še za eno pojasnilo – pred 1 tednom se je 2 do 3 dni izredno močno potil, imel navale vročine. Ali je možno, da je spet poskusil heroin, čeprav mi zagotavlja, da ne.? Res, da je preboleval nek respiratorni infekt, pa me je to potenje kljub vsemu malo vrglo iz tira.
Hvala za odgovor in se opravičujem vsem “bivšim”, da še vedno malo podvomimo v njih!! Pri meni ne gre za nadzor, kontrolo, gre predvsem za preventivne informacije, ki nam lahko polepšajo in izboljšajo kvaliteto bivanja in življenja.
Pozdrav.