Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topić, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

Slovenci in alkohol

Default avatar
Četudi se mnogi strinjajo da potrebujemo zakon, ki bo ustrezno reguliral ponudbo in dosegljivost alkoholnih pijač ter omejil pitje med mladimi, so osnutek zakona o omejevanju porabe alkohola, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, tako rekoč že na samem začetku vsi raztrgali. Vpliv proizvajalcev, pridelovalcev in trgovcev je tako velik, da niti ne preseneča, da si je Kebrov zakon takoj prislužil etiketo prohibicijski. Pa najbrž ministrov namen ni v tem, da bi se šli prohibicijo, ampak stremi k temu, kot rad poudari, da omejimo pitje alkohola še najbolj med mladimi, ki po alkoholu množično segajo, v veliki meri tudi zaradi izjemno lahke dostopnosti. Dejstvo pa je, da škodljiva raba alkohola predstavlja v Sloveniji enega ključnih javnozdravstvenih problemov in da je čas, da država stori nekaj tudi na tem področju. Kebrov zakon pa postaja vse bolj okleščen. Zdaj je že jasno, da je iz njega izpadel del o oglaševanju in nikakršnega dvoma ni, da ga bodo še močno cefrali. A brez omejitev pri oglaševanju, ki jih pozna tudi zakonodaja EU, najbrž le ne bo šlo, saj je vlada na četrtek (14.2.) sprejela sklep, da državni zbor po hitrem postopku sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Z njim pa naj bi bilo urejeno tudi oglaševanje alkoholnih pijač.

Minister za zdravje se očitno zaveda, da je resnost škodljivih posledic uživanja alkoholnih pijač v družbi tesno povezana s povprečno porabo alkohola na prebivalca. In pri tem smo Slovenci zares »pravi« pivci. Vsak državljan Slovenije (vključno z otroki) popije na leto povprečno med 8,5 in 12,5 litra čistega alkohola. Poraba čistega alkohola na državljana je pri nas po podatkih republiškega Inštituta za varovanje zdravja v letu 2000 znašala 8,6 litra oz. 10,9 litra na državljana, starega 15 let in več. Medtem, ko v večini držav EU upada, saj so na primer v Italiji, Španiji in Franciji, v znanih vinorodnih deželah torej, porabo med letoma 1980 in 1993 zmanjšali za 51, 36 oziroma 25 %, pri nas o upadanju še zdaleč ne moremo govoriti. To pa žal še ni vse, saj številke govorijo zgolj o registrirani porabi čistega alkohola, medtem, ko nelegalna pridelava alkoholnih pijač in pijač, ki so brez carine prepeljane v našo državo, v njih ni zajeta. Ta naj bi bila po ocenah strokovnjakov dokaj visoka, saj znaša okrog pet litrov čistega alkohola na prebivalca. Opozorila zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem zasvojenih z alkoholom, socialnih služb, odgovornih za pomoč ljudem v stiski in družinah, pa opozorila prometnih strokovnjakov in še mnogih drugih, so še do nedavnega (vsaj tako kaže) bolj ali manj naletela na gluha ušesa. In to kljub znanim podatkom, da je s pretiranim uživanjem alkohola povezanih približno 9 % vseh bolezni, 3 do 10 vseh smrti med prebivalstvom, ter 15 % izgubljenih let potencialnega življenja pred dopolnjenim 65. Letom starosti. Da o tem, kaj vse doživlja družina alkoholika sploh ne govorimo. Govori pa o posledicah prekomernega uživanja alkohola, ki jih ocenjujejo z različnimi zdravstvenimi kazalci. Vrsto let tako pri nas spremljajo število hospitalizacij, (namestitev v bolnišnicah),začasno odsotnost z dela, umrljivost in prezgodnjo umrljivost zardi bolezni, poškodb in zastrupitev, ki jih neposredno pripisujejo alkoholu. V letu 2000 je za posledicami uživanja alkohola umrlo 487 ljudi, v obdobju 1987-1996 pa je v povprečju umrlo vsako leto 522 prebivalcev, starih 15 let ali več, ali 33 prebivalcev na vsakih 1000 prebivalcev. To je pomenilo 3 % odstotke vseh smrti, kar 75 odstotkov teh pa so bili moški, ki so povprečno imeli tudi trikrat večje tovrstno tveganje kot ženske. Toda povečevalo se je tudi število žensk, ki so umrle zaradi sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi bolezni in zastrupitev, ki jih neposredno pripisujejo alkoholu, je bilo v obdobju 1988-1999 med prebivalci, starimi 15 let in več, na leto povprečno 4652 umrlih. Stopnja umrljivosti zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze, pri katerih je alkohol poglavitni dejavnik tveganja, visoko presega evropsko povprečje in še bolj povprečje držav EU. Nikakršnega dvoma ni, da igra alkohol pomembno vlogo tudi pri samomorilnem vedenju. Prav po številu samomorov na 100.000 prebivalcev pa smo Slovenci še vedno blizu svetovnega vrha, saj si vsako leto vzame življenje več kot 600 ljudi. Različne raziskave, opravljene v drugih državah in pri nas, nedvoumno razkrivajo, da je med tistimi, ki so dvignili roko nase, tretjina in več alkoholikov, drugi pa osebe, z različnimi težavami, katerih nihče ne razume, in jim zatorej tudi nihče ne pomaga.

Skorajda ne mine dan, da mediji ne bi poročali o prometnih nesrečah, katerim je prisostvoval alkohol. Slovenci še vedno radi sedejo za volan pod vplivom alkohola in po zbranih je ta vpleten kar v 40 do 50 % prometnih prometnih nezgod. Pri tem ni nikakršnega dvoma, da je za mlade voznike, ki imajo manj izkušenj s pitjem in vožnjo, uživanje alkohola še zlasti tvegano, zato je delež mladih alkoholiziranih udeležencev v prometnih nezgodah še večji. Vinjeni vozniki so v letu 1999 povzročili 34 odstotkov prometnih nezgod s smrtnim izidom, 21 % s hudimi telesnimi poškodbami, 15 % z lažjimi telesnimi poškodbami in 7 % vseh nezgod z materialno škodo. Povedano drugače, vsak tretji povzročitelj smrtne prometne nesreče in vsak peti povzročitelj prometne nesreče, ki se je končala s telesno poškodbo, je bil pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo.

Ob vsem tem zbujajo posebno skrb opozorila, da je uživanje alkoholnih pijač splošno sprejeto vedenje med med otroki in mladino. Mladi po alkoholu množično segajo tudi zaradi izjemno lahkega dostopa do njega. Z alkoholom postrežejo tako rekoč že vsakemu najstniku. V želji po dobičku to počnejo brez kančka slabe vesti. Zato ni čudna zgroženost zdravnikov, ki v bolnišnicah sprejemajo tudi otroke, stare deset ali enajst let, zastrupljene z alkoholom. Ob tem bi morali resno upoštevati tudi opozorila mladih, da se nikakor ne strinjajo s tem, da med oglaševanjem in promocijo alkoholnih pijač ter večjim povpraševanjem ni nikakršne povezave. Prav mladina je močno prepričana, da jih z oglasi, ki med drugim tudi obetajo, da določene pijače prinašajo večje uspehe v družbi, v iskanju partnerja in večje uspehe v spolnosti, dobesedno nadlegujejo. In če so po takšni »vzpodbudi« poseže prijatelj, zakaj tega ne bi počeli še sami, in kaj hitro se zavrtijo v začaranem krogu.Oglaševal menijo seveda drugače. Po poročanju medijev so na ministrski konferenci v Stockholmu, naslovljeni Mladi in Alkohol, predstavili tudi izkušnje Švedske, kjer so oglaševanje alkohola prepovedali že leta 1978, a prepoved ni prinesla želenega zmanjšanja pitja alkohola. Seveda so takšnemu sklepanju nasprotovali mnogi drugi razpravljalci, ki so dokazovali nasprotno, in so med nujnimi ukrepi za zmanjševanje pitja predlagali višjo obdavčitev alkohola, kar naj bi dokazano prispevalo k zmanjševanju alkoholizma. Po podatkih naj bi desetodstotno povišanje davščin vodilo k približno 5 % zmanjšanju pitja piva, 7,5 % zmanjšanju uživanja vina, prodaja žganih pijač pa naj bi se tako znižala za kar 10 %. Mag. Eva Stergar z inštituta za varovanje zdravja pravi, da mladi tudi pri nas še kar naprej vse pogosteje segajo po cigaretah, alkoholu in nedovoljenih drogah. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino je razkrila, da se je odstotek pivcev med 15 letniki, ki pijejo 40 krat in pogosteje, med letoma 1995 in 1999, v letu dni povečal od 14 % na 23 %. Odstotek tistih, ki redno pijejo in se opijajo, pa se je v omenjenem obdobju (1995-1999) z 9,7 % dvignil na 15,3 %. Mladi uživajo alkohol najpogosteje v barih, pubih, diskotekah, pa tudi doma in na prostem. Skoraj ¼ dijakov prvih letnikov je v vsem svojem življenju pila že 40 krat ali večkrat in to, poudarja tudi minister za zdravje, zbuja skrb, saj so stari komaj 15 ali 16 let in so si že oblikovali lastno pivsko navado. Določen % mladostnikov je zaradi uživanja alkohola že tudi imel težave s predstavniki zakona, predvsem zaradi vandalizma, prerekanja, ter težav v odnosih z starši. Ravno zato pa naj bi zakon o prepovedi prodaje alkoholnih pijač osebam mlajšim od 18 let bil nadvse koristen in priročen. S pomočjo tega zakona bi morda bilo mogoče preprečiti da se mladoletna oseba ne bi že v rani mladosti opila, ter nato to dejanje še ponovila. (Miša Vugrinec)
Obvestilo :
Snov za nastanek tega članka (zgoraj) je povzeta, ter prirejena iz dnevnika Večer, in sicer (sobota, 16. 2. 2002), članek originalno pripada gdč. Miši Vugrinec. (Se zahvaljujem, za razumevanje).




Rezultati posameznih regij, gorenjske, mariborske in novogoriške kažejo, da so Gorenjci po uporabi legalnih in tudi nelegalnih drog pod slovenskim povprečjem. Najpogostejši drogi, ki ju uživajo, sta alkohol in tobak. Do teh so gorenjski dijaki precej tolerantni, prav tako podcenjujejo škodljive učinke. Najpogostejše mesto, kjer pijejo, so lokali. Gorenjska dekleta pijejo alkohol redkeje in v manjših količinah kot fantje. Najpopularnejša ilegalna droga je marihuana ( trava ), poskusilo jo je 216 dijakov ( 22 % anketiranih ). V primerjavi z nacionalnim vzorcem je delež tistih oseb, ki ne uživajo drog, z izjemo LSD-ja in kreka, na Gorenjskem večji, prav tako začnejo kasneje piti alkohol in so redkeje pijani. Pivo in vino sta med gorenjskimi dijaki manj priljubljeni pijači, o pitju in uživanju ilegalnih drog pa so bolj kritični od slovenskega povprečja. V Mariborski regiji ( področju ), kadi cigarete tretjina anketiranih dijakov / inj, med temi je četrtina rednih kadilcev. Alkoholne pijače pije 62 % dijakov, opitih jih je bilo že 35 %, 13 % jih je že poskusilo marihuano ( večina le enkrat ). Večina mariborskih dijakov je prvo drogo »predvidoma« poskusilo v zadnjem razredu osnovne šole. Večina izmed njih ima družbo, ki kadi, 17 % odstotkov izmed njih pa ( »predvidoma«) takšno, ki se opije vsak konec tedna. Odgovori dijakov še kažejo na pomankljivo znanje o škodljivosti drog in tolerantnost ( strpnost ) do različnih zasvojenosti – tako pri vrstnikih, kot pri družinskih članih. Raziskovalci namreč trdijo, da na štajerskem vlada izredna toleranca do uživanja alkohola, predvsem piva, ki ga dijaki sploh ne uvrščajo med alkoholne pijače. V primerjavi z mladimi iz nacionalnega vzorca so Mariborčani rednejši kadilci, več jih je že tudi bilo vinjenih. Dovzetnost za nevarnost rednega kajenja, pitja alkohola in rednega opijanja vsak konec tedna je nižja. Več je tistih, ki imajo slabo mnenje o sebi in nimajo posebnih pričakovanj in načrtov za življenje, ter tistih, ki so se zaradi pitja alkohola (posledice ; vinjenosti) že pretepali, imeli težave v prijateljskih odnosih, ter spolni odnos, ki so ga pozneje obžalovali. Novogoriška regija izstopa predvsem po kajenju marihuane ; v primerjavi z nacionalnim povprečjem, je tam povprečje višje za štiri odstotke. Nekaj odstotkov manj jih pije alkoholne pijače, kadi tobak in vdihava hlape. Novogoriški dijaki še menijo, da sta jim alkohol in marihuana razmeroma lahko dostopna, težje pa LSD, ecstasy in krek. Izredno malo vedo o škodljivih posledicah uporabe drog. Z nič ali zelo malo tveganja so denimo ocenili redno kajenje enega ali dveh zavojčkov cigaret na dan, prav tako dnevno pitje petih ali šestih kozarcev alkohola. Sicer pa je praktično vsem slovenskim dijakom očitno njihovo skupno razmišljanje : »opijmo se za zabavo in pogum« .

To načelo pa je po mojih pojmih popolnoma zgrešeno, saj pogum kot takšen, ki ti ga da alkohol ni vreden nič. Zakaj pa bi se moral za to, da bi se imel lepo opiti, mi pa tudi ni jasno, saj se imam lahko, tako jaz, kot vsi ostali verjetno lepo tudi brez alkohola, ter drugih škodljivih snovi.

Za morebitne komentarje, vprašanja, pritožbe, ter pohvale se vam že vnaprej zahvaljujem.

Lep pozdrav vsem.

S spoštovanjem Piccolo
Default avatar
alkoholizen in samomor, oboje
Default avatar
V kolikor se bodo ti nesmiselni in uničevalni ukrepi še nadaljevali, bo alkoholizma in samomorov še več.
Default avatar
Za alkoholika , ki še pije in še ni priznal, da je nemočen pred alkoholom, bo vsak izgovor prav prišel in ko bodo svojci začeli pritiskat nanj, se bo začel opirat na zadnjo berglo, da bo lahko še naprej pil. Ta bergla bo grožnja s samomorom. Ja res je da mnogi tudi to naredijo a redki alkoholiki gredo tako daleč. Ne poznam Alkoholika ki bi bil slab človek, žal je to huda bolezen iz katere se nisem mogel niti jaz sam izvlečt , ker me je Kralj Alkohol z obema rokama vlekel v živo blato napojenim z alkoholom. In tudi jaz sem včasih pomislil na samomor, ko sem bil jezen na vse okoli mene in so me vsi z jeznimi očni gledali, Tako sem jaz te ljudi okoli sebe videl. S pijanimi očmi, pa čeprav so mi vsi hoteli le dobro. Vendar mi niso mogli pomagati, ker niso in še danes težko razumejo da je Alkoholizem huda Bolezen. Kot tornado pride in uniči vse okoli sebe, kar sem gradil , sem vedno porušil.
Srečno

Moderatorji

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti
Andreja E-posvet
Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka
Daniela_Fiket
Peter Topić , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt
peter.topic
Pia Hren , dipl. biopsihologinja
Pia Hren