Zdravo.
Zanima me, če ima katera izkušnje za odvajanje od alkohola s pomočjo terapevta?
Stvar je taka, moj mož je alkoholik. Stvar je prerasla vse meje, tako da sva oz. bolje rečeno sem jaz prišla do točke, ko sem se odločila, da tako ne morem več živeti. Je postalo prehudo. No pa vendar sem preko svojega zdravnika moža pripravila do tega, da sva sedaj prvič obiskala dr. Repoluska v Kranju. Njegov prvi nastop mi je všeč, ker vidim, da ne misli pijanca crkljati. Torej se bo začel z njim ubadati resno, ko bo en teden bret alkohola, nato bo povedal nadaljno terapijo.
Mene zanima a je že katera šla skozi to terapijo in njene izkušnje.
lp
žalostna

Žalostna

Pozdravljam vašo odločitev, da ste se opogumili narediti konec takšnemu življenju. Upam da isto razmišlja tudi vaš mož, da je interes na obeh straneh, saj je le na tak način možno, da se vaš mož spremeni. Brez resnega truda in sodelovanja obeh, predvsem glavnega akterja moža uspeha ne bo. Možnosti za zdravljenje je precej, le zgrabiti je potrebno eno.
Omenjenega strokovnjaka dr. R. ne poznam vam pa predlagam, da zaupate v njegovo delo, saj brez zaupanja, da bo neka terapija prinesla uspeh vse delo ne bo obrodilo sadov. Prav je, da moža ne bo crkljal, poglavitna je le resna odločitev in resen namen vašega moža, da naredi spremembo. Vztrajajte na tem. Veliko volje vam in vašemu možu in svetlejšo prihodnost ob njemu! Pozdravljena!

FORUMOVCI!
Vsaka izkušnja kogarkoli pa seveda vedno dobrodošla!

Lep pozdrav!
Imam podobno težavo, ampak nisem še našla takšne možnosti, da lahko s pomočjo terapevta pomagam možu pri temu VELIKEMU problemu.Prosim če mi pomagate, zato ker mi je do sedaj še ni uspelo. Se bojim, da tudi meni počasi pjača postaja všeč…

Hvala

Zdravo

Neredki so primeri, ko želi nekdo nekomu od najbližjih pomagati pa potem še sam pade v zasvojenost. Vsekakor pa v vsakem primeru rabita pomoč oba saj je zasvojenost problem celotne družine in na tak način ga je potrebno tudi obravnavati. Ne dopustite si, da iz že dovolj težkega problema naredite še enega večjega. Alkohol ni rešitev, utopi trenutne skrbi povzroči pa še večje, ven iz poti alkoholizma pa je dolgotrajna in naporna kar ste ugotovili že sami pri svojem možu.
Takoj poiščite strokovno pomoč!!!

skupina AA (anonimni alkoholiki):
01/433 82 25 (avtomatski odzivnik);
AL-ANON – Skupnost družinskih skupin, v kateri se zbirajo svojci in prijatelji alkoholikov:
01/ 432 30 01, 041 590 789,

Mnogo volje vam želim, sporočite kako se stvar odvija!
Lep pozdrav

Če se kdo želi odvaditi kajenja na moj način sem pripravljen postati terapevt za njega.
Moja metoda odvajanja od alkohola ne zahteva da se absolutno odpoveste alkoholu mapak se rešeite njegove odvisnosti. Ni več alkohol vladar ampak postanete vi tisti vladar, ki odloča ali boste spili kakšen kozarček s prijatelji potem pa prenehali kadar boste hoteli.
Terapija deluje 100% . Oglasite se s SMS “ALKOHOL” na številko 031634008

Danes sem si vzela čas in malo pobrskala na internetu v zvezi z alkoholom, ker mi je svakinja potožila, da je moj brat zopet totalno pijan in leži skoraj nezavesten. Odločila sem se, da bom pomoč poiskala jaz, saj sem sestra, pa čeprav jaz živim v okolici Ljubljane, on pa v okolici Ptuja. Tukaj je sedaj prvi korak. Brat se za zdravljenje nebo nikoli odločil, ker je preveč zasvojen, pa premalo razgledan, da bi razumel, da je hud bolnik. Pred 14 dnevi sem se lepo pogovarjala z njim in mu skušala predočiti, da je potreben zdravljenja zaradi alkohola, on pa mi je odgovoril, da si je s svojim delom zaslužil kozarček ( l l žganja, ali tri litre vina na dan). Star je 71 let in pije od kar vem za njega, enako je pil moj oče, ki je hvala bogu umrl, ko sem bila stara 12 let. Smili se mi bratova žena, ki je pridna, vzgojila tri otroke, eden izmed teh, si je zaradi (domnevam) očetovega alkoholizma vzel življenje, sam pa ni pil.Moj brat je pogosto tako pijan, da blodi in ne ve zase, ali pa hoče vse pobiti okrog sebe, lovi z nožem svojo ženo. Ob obisku doma, sem mu naslednje jutro, ko se je streznil , skušala povedati kakšen je bil, in kaj je počel, ter mu predlagala zdravljenje, na kar mi je odgovoril, da pa se bo še on ubil, če je tako nemogoč. Mogoče bi mi kakšen psiholog lahko odgovoril, ali je sposoben to narediti, jaz mislim da je. Prosim za kakšno mnenje hvala.

Pozdravljeni (kravla)!
Nisem psiholog, a si bom dovolil podeliti z vami nekaj besed.
V zapisanih vrsticah vidim hrepenenje, da bi dobili mnenje, smernice od psihologa. Zelo vas podpiram v tem in upam, da ste že med tem časom, ko ste tukaj oddali svoj prispevek, našli katerega in dobili odgovor.
Kolikor mi je kot laiku znano glede samomorov je to, da nekateri res že pred samomorom to sporočajo, kaj bodo naredili, sicer je že pa alkoholizem sam po sebi delanje samomora, saj človek dela proti sebi in s tem posledično proti ljudem s katerimi živi.
Moje laično mnenje je, da oseba, v tem primeru žal vaš brat, sebe ne spoštuje, se počuti odveč, se počuti nič vrednega… izgubil je smisel življenja, morda si v čem ne odpušča, tudi morda komu drugemu ne odpušča in je v njem ogromno sovraštva, nesprejemanja,… kjer tako ni prostora za bivajnsko ljubezen, ki človeku vliva upanje, radost bivanja, sprejemanje sebe in drugih, odkrivanje lastne vrednosti, odkrivanje dragocenosti so ljudi…
Sam ne vidim težavo pri alkoholu ampak vidim težavo v njegovem odnosu najprej do sebe, kar ste verjetno opazili tudi sami.
V njegovem primeru bi verjetno pomagala trda roka v tem smislu, da doma ni v hiši alkohola. Tukaj je lahko zelo hudo, ker so močne abstinenčne krize. Njegova žena tega verjetno nebi smela sama realizirati ampak kakšna odločna ljubezniva moška oseba.
Med tem in po tem ga večkrat spomniti, da je še vedno dragocena oseba in, da še vedno lahko postane vrhunski človek. Potrebno je odkrivati njegove dragocenosti in se veseliti nad njimi, osveščati njegov pomemben obstoj med vami, njegova dragocenost je še vedno tukaj in je čas, da to dragocenost uživa, dokler je med vami – nami.
Kaj menite na to?

Mir in vse dobro vam želim.
D.P.

Post – 40 DNI BREZ ALKOHOLA
Ob letošnjem postu je Slovenska Karitas pripravila posebno postno pobudo; 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, nesreč na cestah in zaradi nasilja v družinah. Gotovo se vsi po malem zavedamo, kakšne hude posledice ima prekomerno pitje alkohola. Zato je pred nami predlog, da bi letošnji post usmerili v odpoved alkoholu. Glavni namen tega predloga je aktivirati širšo javnost k razmišljanju o negativnih posledicah prekomernega uživanja alkohola in s skupnimi močmi prispevati k preoblikovanju kulture pitja.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji vsaj 170.000 oseb, ki so zasvojene z alkoholom. Če povemo poenostavljeno, to pomeni, da se s tovrstni problemom srečuje vsaka četrta družina. Najbolj ranljiva skupina za začetek tovrstne odvisnosti so osebe med 25 in 35 letom. Praviloma se resne težave pokažejo šele čez nekaj let. Najhujše posledice so nasilje nad partnerjem in otroci, razbitje družine, nezmožnost za delo in duševna ranjenost otrok. Trpljenje in agonija družin se lahko vleče leta in leta. Druge še bolj vidne posledice se kažejo na naših cestah, na katerih je po navedbi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v zadnjih petnajstih letih umrlo 1777 ljudi in bilo povzročeno za več kot miljardo eurov družbene škode. Kar vsako tretjo nesrečo s smrtnim izidom je povzročil voznik pod vplivom alkohola. Tudi na področju zdravja številke govorijo same po sebi. Po navedbah Inštituta za varovanje zdravja je bilo npr. v letu 2006 zaradi zastrupitev z alkoholom in alkoholu pripisljivih bolezni 3.578 primerov hospitalizacij, kar je povzročilo 1.466 primerov začasnih odsotnosti z dela in s tem izgubljenih 76.348 koledarskih dni. Skupaj je zaradi bolezni, ki so posledica prekomernega pitja alkohola, v tem letu umrlo 674 oseb. Najpogostejši vzrok smrti je alkoholna bolezen jeter. Vendar vse te številke in podatki niso le statistika: so očetje, matere, otroci, sodelavci.

S skupnimi močmi lahko tudi v Sloveniji spremenimo odnos do alkohola in zmanjšamo tragične posledice prekomernega pitja. Pot ne bo lahka in enostavna. Prav pa je, da čimprej začnemo. Prvi in najpomembnejši korak je zagotovo osebna odločitev. Vsak iz med nas se lahko odloči in se v času posta za 40 dni odpove alkoholu. Darujmo svojo odpoved Bogu za vse družine in posameznike, ki na tak ali drugačen način trpijo zaradi alkohola. To je zagotovo največ, kar lahko storimo kot posamezniki. Druga možnost je, da se za to odločimo kot družina in v svojem domu v času posta ne postrežemo z alkoholom. Mogoče se nam zdi taka odločitev težka, vendar naši prijatelji nas bodo gotovo razumeli, če jim bomo to na primeren način razložili. Nenazadnje pa se lahko zato odločimo tudi kot župnijsko občestvo in v času posta iz družabnih dogodkov in srečanj izključimo alkohol. Še bolje pa je, da v župniji v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, s tako odločitvijo nadaljujemo preko celega leta. Simbol pobude 40 dni brez alkohola je spomladanski zvonček, ki predstavlja pomlad in novo življenje. Vsaka naša odločitev za tovrsten post predstavlja en zvonček. Upajmo, da jih bo to pomlad res veliko in da bodo pobelili travnike ter prinesli vsem ljudem sporočilo upanja.

(Peter Tomažič, Slovenska Karitas)

Že šestič 40 dni brez alkohola
Organizatorji Slovenska Karitas, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med.Over.Net v sodelovanju z Zavodom Varna pot, Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in Celjsko interdisciplinarno akcijsko skupino za varnost v cestnem prometu smo letos že šesto leto zapored pripravili preventivno akcijo 40 dni brez alkohola.

Glavni namen akcije je opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola ter izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč v prometu in zaradi bolezni, ki so posledice alkohola ter spodbuditi ljudi k pravemu veselju in zabavi brez alkohola.

Akcija poteka med 9. marcem in 23. aprilom 2011, z nosilnim sporočilom »ZA VEČ PRAVEGA VESELJA BREZ ALKOHOLA«.

Vsako leto povabimo javne osebnosti, ki s svojim osebnim zgledom 40-dnevne odpovedi alkoholu in podpori akciji pomembno prispevajo k spreminjanju družbenih norm glede alkohola. Lani smo povabili vse župane in županje slovenskih občin, da zapišejo svojo misel povezano s problematiko prekomernega uživanja alkohola v Sloveniji.
K letošnji akciji pa vabimo različne zveze društev in jih pozivamo, da v času akcije na občnih zborih, sestankih in prireditvah ne strežejo alkohola. Prav tako jih vabimo, da tudi med letom skupaj poskušamo spodbuditi ljudi, da na svojih dogodkih spijejo manj ali pa nič alkohola.

K akciji se lahko pridružimo kot posameznik/ca, družina, skupnost, društvo, združenje, organizacija in v tem času ne pijemo, ponujamo alkohola. Akcijo simbolno podpremo tudi tako, da kliknemo na povezavo Pridruži se!

Preventivno akcijo spremljajo različne aktivnosti. Pripravljajo se klepetalnice in javne tribune z gosti, oddaja Obzorja duha, foto natečaj in trije večji dogodki v večjih romarskih središčih po Sloveniji. Več o dogajanju si preberite v priloženem napovedniku.

Grafični podobi, ki bosta spremljali letošnjo akcijo 40 dni brez alkohola sta zvonček na letaku in mini priponke v obliki zvončka.

Vabimo vas, da se nam pridružite v skupnih prizadevanjih za zmanjšanje posledic prekomernega uživanja alkohola.

Alkoholiki mehke duše – potrebujejo podporo
Točilni pult – podpora zapitemu

Točilni pult ali po domače “šank” je neke vrste svetinja za alkoholika. Tudi, če ima doma dovolj dobre pijače, alkoholik težko preživi brez “šanka”. Moja dolgoletna izkušnja dela z alkoholiki mi je dejstvo mnogokrat potrdila. Zakaj! Alkoholiki so mehke, tople, dobre duše, ki jih je alkohol načel, ranil, odtujil od sebe in domačih. “Bil je preveč dober, zato ni vzdržal v taki situaciji, s tako ženo ali starši in zato se je zapil” večkrat slišimo reči. Kako to, da se dober in topel možakar zapije pri štiridesetih letih? Kako to, da je iz tako pridnega človeka pri petdesetih nastala razvalina! Kako to, da je pozabil na ženo, otroke in v najlepših letih cele dneve poseda s prijatelji za “šankom”.

Takšna in še mnoga vprašanja se nam postavljajo, ko stopamo v svet alkoholikov. Alkoholiki so nekoliko drugačni ljudje – danes bi rekli, da so morda “indigo ljudje” ali ljudje, ki so bolj občutljivi, ranljivi, tisti, ki potrebujejo več podpore. Podpora pomeni toplina v odnosih s svojimi najbližjimi. Dobesedno jim je ušlo iz rok tisto, kar najbolj rabijo: varnost, dom. Alkoholik je zapravil varno klimo doma in poiskal nadomestek pri šanku med prijatelji. To da je vsega kriva žena, starši, služba, družba so jalovi izgovori in opravičila.

Sozakonec in/ali svojci – podporna mreža zdravljencu

Sozakonec je ponavadi tista oseba, ki najbolj čuti pogubne posledice odvisnosti od alkohola. Večkrat dobesedno oropan čustvenega in duhovnega življenja postane še nujna (največkrat tudi edina) podpora, rešilna bilka, za katero se bo alkoholik zgrabil v prvi fazi reševanja sebe. Običajno žena in posredno tudi otroci, prijatelji ali starši lahko zasvojencu vrnejo dom. Moja izkušnja dela z alkoholiki je tudi ta, da je pri svojcih kljub telesnemu in psihičnemu nasilju, še ostalo “tleče” stanje ljubezni do zapitega in, da so se pripravljeni podati na to trnovo in negotovo pot, kjer bodo morali spreminjati tudi sebe.

Skoraj ne poznam alkoholika, ki bi se odvisnosti rešil sam, tudi če gre za samsko osebo ali brezdomca. Poleg matične skupnosti zdravljencev, si morajo le-ti najti še nekoga, s katerim bodo gradili dom ali kot danes radi strokovno rečemo: varno klimo.

Vsekakor pa brez spremembe odnosa do alkohola v družini in družbi (medijih, lokalnih skupnostih, društvih, pevskih zborih, delovnih kolektivih, množičnih prireditvah.) ne bo šlo.

Strokovna pomoč – podpora in zgled terapevta na novi poti

Nisem pristaš tistih strogih (nasilnih) šol terapije ali modernih terapij, ki zagovarjajo metodo kaznovanja, osamitve ali ignoriranja alkoholika. Alkoholizem – in iz njega izhajajoče nasilje je dejstvo in prepričan sem, da smo ga sposobni evangeljsko in tudi strokovno reševati. Najprej mora alkoholik priti do spoznanja, da mora nekaj spremeniti sam pri sebi.

Nato alkoholik in svojci rabijo nekoga – terapevta, ki bo pomagal alkoholiku na novo pot, družinskim članom pa celiti rane (sprava in odpuščanje). Terapevt ni čarobna paličica, ki bi mimogrede spremenil alkoholika v novega človeka in pozdravil rane njegovim bližnjim. Pravi terapevt je človek z velikim TI, kot zagovornik in zaupnik; je v službi človeka v stiski in mu želi preko notranjega dialoga vrniti človeško dostojanstvo. Terapevt je v službi najbližjih, ki se podajajo v šolo učenja LJUBEZNI. Terapevt ne gradi doma ali varne klime, to je naloga zdravljenca in svojcev. Zato terapevt alkoholika ali svojcev ne veže nase, ker bi s tem uničil tleče stenje ljubezni in nehal biti terapevt.

Terapevt je tudi osebno zgled abstinence in poštenega življenja ter človekove notranje urejenosti. Igra vlogo učitelja; je pa tudi učenec v odnosih, ki se rojevajo v skupini z zdravljencem in svojci.

Najdaljša je pot, ki te pripelje najbliže k sebi pravi znani rek. In tam se lahko začnejo spremembe. Začnimo torej pri sebi.

Imre Jerebic

http://www.brezalkohola.si/posledice_alkohola/

Spoštovana!

Prebrala sem vaše sporočilo. Vse lepo in prav. Je že res, da je žena, otroci in okolica, prijatelji tisti, ki alkoholiku pomaga iz “dreka”. Jaz pa enostavno ne zmorem več. Nimam več moči. Kam po pomoč?
Naj vam vsaj nekaj povem, zakaj? Od kar sva skupaj s partnerjem on po malo zmerno pije (15 let),.v tem času sva zgradila hišo, dobila dva krasna otroka, jaz pa med tem tičala glavo v pesek, ker sem pač želela družino, nisem pa je ustvarjala na pravih temeljih. Da je ironija še večja, imamo še zelo bolanega otroka (težka kronična bolezen). Včasih se krivim, da sem (sva) kriva za njegovo stanje. Otrok je trenutno na rehabilitaciji, partner pa že dva dni okajen, danes bolj kot včeraj in spi, ker je cel dan pil in igral nogomet. Včasih se mi zdi, da bom zbolela in da ne bom mogla več skrbeti za otroke, kako se naj ukvarjam še z njegovo odvisnostjo. Verjetno sprašujete, kaj pa temeljit pogovor, ali postavitev meje, ali dom ali zdravljenje. Vse to ni že ničkolikokrat pomagalo. Pravi, da pa on še ni odvisen, čeprav včasih pa prizna, da je preveč, obbljubi, da nekaj časa ne bo, pa je nekaj časa v redu (1 mesec), potem pa zopet tisti strah. Drugače je skrben oče, hodi v službo, kjer še nima težav, skrbi za otroke, materialno, čustveno pa menim, da bolj zmedeno.
Resnično ne vem, kaj naj. Dovolj energije in moči potrebuje sin za svoje življenje. Ali naj poskrbim za sina in hči, ali naj pomagam partnerju?
Čustveno sva se ohladila, tudi spolnosti ni več. verjetno zaradi alkohola. Vem, da potrebuje pomoč, pa je vendar tako pasiven in nezainteresin za boljšo kvaliteto življenja.
Bolj zmedeno je moje pismo, kajne! Sem čustveno zelo žalostna, razočarana, pa tudi jezna nanj, da ga na mometne tudi sovražim.
Lahko kakšen nasvet!

Hvala!

Lep pozdrav
Marija

Ga. Marija, tudi jaz sem prebral vaše sporočilo, okusil del vas, vaše zgodbe, v kateri komaj , da se najde kaj dobrega. Vašega prispevka nisem doživljal kot zmedenega, doživljal sem ga, kot prispevek ČLOVEKA, ki komaj zaznava svojo dragocenost ob tem, kar se mu dogaja, s čimer je obdan.
Zaznavam, da je Ljubezen, zaradi katere smete živeti (ne mislim na partnersko), močnejša od tega, kar se vam dogaja, (močnejša od tega kar je v vas). To potrjujejo tudi vaše besede, ko se zanimate, kje bi še lahko našli pomoč.
Glede na to in dejstvo, da so mnogi s podobnimi izkušnjami prešli iz takšnih kriz verjamem, da se lahko tudi za vas najde dobra pot.
Pokličite na Pelikan, na Litijsko, dogovorite se za pogovor. Predlagam, da se na pogovor pripravite in si morda nanizate nekaj opornih točk, o katerih si želite spregovoriti.
Občudujem dejstvo, da ste si dovolili spregovoriti tukaj preko spleta, to mi daje vtis, da drži, da je Ljubezen, močnejša, pogumnejša… od tega kar je v vas, v partnerju, v družini.
To, da pri sebi ne zaznavate več moči, da bi se borili z odvisnostjo je povsem moč razumeti. Vabim vas, da zaznate, da spoznate, kako niste sami v tej bolečini, ranjenosti… VREDNI STE TEGA.
V pismu sem razumel, da nosite za različna področja občutek krivde v sebi, tudi razdvojenost, komu bolj pomagati, kako pomagati… Seveda občutek krivde še nikoli ni nobenemu pomagal, pa vendar ta občutek je tukaj, in ga je potrebno jemati resno.
Konec tega, vredni ste svojega dostojanstva, pokličite na Pelikan.
Želim vam objem vesoljne Ljubezni, dotik Lepote, Dobrote.
D.P.

Zdravo .

tudi jaz imam vprašanje.
Moj oče pije alkohol že od kar pomnim ( stara sem 16 let) in včasih je prav neznosno, dolgo sem si zatiskala oči in nisem hotela slišati resnice, ampak ko enkrat pride do neke meje pa vidiš da je bolje će poiščeš pomoč, za svojo mami ne vem ali si zatiska oči ali ne nekako te teme ne odpirava, očetu sem med prepiri, ki so v hiši ko seveda ni trezen že večkrat povedala da rabi pomoč. a on odgovori da že ni pijan in da jaz rabim pomoč. velikokrat ko ni trezen je nasilen ( razbija, se dere, …)

dolgo časa nisem imela poguma zdaj pa bi res rada temu naredila konec, če že mami in starejši brat nista ukrepala. nekako ne vem kaj naj naredim, kam naj se obrnem, kaj naj naredim če se drugi člani družine ( vključno oči) ne bojo strinjali, ????????’

ampak zares je težko živeti v strahu. nikoli ne vem ali ko bom prišla iz šole bo oči zopet pijan in bom morala zaradi takšnih in drugačnih prepirov brebedti noč.
Rada pa bi dodala no vsaj tak občutek mam,da ne pije toliko kot pred letom ampak vrjetno je razlog ta da je mami veliko časa z njim ( zdaj ko so bile počitnice vsak dan) in ga nekako nadzira sevda ji ne vse vsak dan.

Hvala za vse odgovore, LP hčerka

Pozdravljena hčerka!

Alkohol je ena izmed najpogostejših zasvojenosti v Sloveniji in prizadane tako zasvojenca, kot njegove družinske člane. Tako kot pri vsaki zasvojenosti, je tudi pri alkoholu tako, da zasvojenec ne prepozna svoje bolezni in se pogosto za zdravljenje ne odloči prostovoljno, dokler ne pride do uvida – resna bolezen, pogosto na meji s smrtjo, razpad družine, izguba službe… Zdravljenje brez uvida je pogosto neuspešno in kratkotrajo. To pomeni, da je zasvojenca nemogoče prisiliti v uspešno zdravljenje, dokler se sam ne odloči in tudi tvoj oče tu ni izjema.
Verjetno bi bilo najboljše, če bi se lahko o celotni zadevi pogovorila s kako svetovalno delavko ali delavcem morda v šoli ali na centru za socialno delo. Glede na to, da si mlajša od 18 let, da te je strah in da je oče v pijanosti tudi nasilen je vsaka ustanova (tudi šola, zdravstveni dom…), ki izve za nasilje, dolžna o dogajanju obvestiti center za socialno delo, ki lahko sproži različne ukrepe za tvojo zaščito, saj si še vedno mladoletna, ne glede na to ali se drugi člani tvoje družine, vključno z očetom strinjajo, ali ne. Če za tak pogovor na štiri oči še nisi pripravljena in še zbiraš pogum, se lahko kadarkoli, ko je situacija doma težka in je ne zdržiš umakneš v najbližji krizni center za mlade. V Sloveniji jih imamo 9 in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Radovljici, Murski Soboti, Kopru, Novi Gorici, Krškem, Slovenj Gradcu in vsi imajo svojo spletno stran. Tam so strokovni delavci prisotni 24h na dan, vse dni v letu tako da lahko prideš kadarkoli, možna pa je tudi krizna namestitev, kar pomeni da lahko določen čas pri njih bivaš.
Ne glede na to, kako se boš odločila, nisi dolžna prenašati očetovih nasilnih izbruhov in ni prav, da si zaradi njega v strahu ter ponoči ne spiš. Ne moreš spremeniti očeta, lahko pa poskrbiš zase in na ta način pokažeš njemu in okolici, da te njegovo obnašanje spravlja v stisko. Držim pesti!

Tadeja Janežič,
univ.dipl.soc.del.

Zavod Pelikan- Karitas
Litijska cesta 24,
Ljubljana

(Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, tel. št. 01 548 03 63)

POZDREVLJENI!

Najprej vas lepo pozdravljam in se vam kar v naprej zahvalim za vaš odgovor. Sem mlada mamica ,ki je še do nedavnega živela skupaj s svojimi starši. Ker je mama alkoholik- kar sama nikoli ne bo priznala vas prosim za pomoč ali nasvet. Pije že dobrih deset let. Do nedavnega smo živeli v tem alkoholizmu jaz z partnerjem in otrokom ter z očetom. Ker je to postalo nevzdržno smo se kar na hitro odselili na svoje. Problem je v tem da je oče še vedno z njo. Ker svoje starše spoštujem se z njim dosti pogovarjam- vem da je skoraj vsak dan pijana do onemoglosti on pa dela po 10 ur dnevno in niti ne skuha kaj šele pospravlja. Jaz enostavno ne zmorem pospravljanja in kuhanja na dveh straneh hkrati ker imam zahtevno službo. Poskusili smo že z grožnjami o ločitvi pa o zdravljenju vendar trdi da tega ne potrebuje. Jaz enostavne ne prenesem več tega- ne psihično ker sem na tleh. Oče mi veliko pomeni ker mi je vedno stal ob strani jaz pa sedaj njemu več ne zmorem. Prosim vsa če mi lahko svetujete kaj naj storimo da vsaj malo polepšam starost očetu, ki tega tudi več ne zmore.

hvala in lep pozdrav obupana

Lepo pozdravljeni,
vsem, ki se srečujete s problemom pretiranega uživanja alkohola in posledično zasvojenosti, bi rada predstavila naše društvo, ki se že desetletje uspešno spopada s tako imenovamin sindromom odvisnosti. Če želite osebno individualno obravnavo, smo vam tudi na voljo.

Namen centra je širjenje človeške topline med ljudmi, poskus reševanja alkoholne odvisnosti, človeških stisk in težav s pogovorom, motiviranjem in informiranjem. Pogovarjamo se tako z ljudmi, ki imajo težave, kot tudi z njihovimi svojci.

Temeljni inštrument združenja za reševanje različnih težavnih stanj je pogovor v smislu obojestranskega dialoga, spoštovanja in priznavanja različnosti. Cilji pogovora so, da pomaga pri definiranju, uvidenju in reševanju problema. Skozi to želimo oblikovati določeno, najvišjo možno stopnjo motivacije pri posamezniku za lastno udejstvovanje pri nadaljnjem reševanje svojih težav. Torej mi vas porinemo, da začnete teči, toda teči morate sami.

Človeka, ki ima težave zaradi pitja alkohola, najlažje prepriča, da preneha piti, človek, ki je sam prenehal piti alkohol.
Vsi ostali – partner, starši, otroci, delodajalci, sodišče – imajo pri prepričevanju veliko več težav, včasih ga morajo celo prisiliti.
Kontakt: http://www.cloveska-toplina.com ali tel. 041 448611

Meni pa se zdi da je folk premalo odločen, sam sem pil dobrih 19 let, se pravi od srednje šole naprej, najprej pivo, vino , nazadnje pa sem pristal na žganih pijačah, lansko leto 2. decembra sem se odločil, da ne bom več pil, pa mi do danes še na pamet ni prišlo, da bi to odločitev obžaloval, ali prekinil, res so me od začetka malo matrali živici sedaj sem pa že veliko bolje, pa tudi vsak ki me je prej poznal, je opazil spremembo na meni, pravijo da sem se pomladil…
Spoznal sem tudi, da čeprav se napiješ se težave ne rešijo,z njimi se moraš spoprijeti trezen, le tako lahko kaj izbolšaš….