Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topić, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

Odraščanje ob staršu, odvisnem od alkohola, je lahko ena najmočnejših travm

Default avatar
Odraščanje ob staršu, odvisnem od alkohola lahko predstavlja eno izmed travmatičnih izkušenj, ki otroka lahko zaznamuje za celotno življenje.

V sodelovanju z Martino Šrajner, mag. psihologije smo na spletni strani https://brezalkohola.si/odrascanje-ob-s ... sih-travm/ objavili članek, ki ugotavlja:
  • odrasli otroci odvisnih staršev skoraj šestkrat pogosteje poročajo o poskusu samomora tekom življenja, kot posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnem staršu (v nadaljevanju primerjalna skupina); tisti odrasli otroci odvisnih staršev, ki so poročali o poskusu samomora, so le-tega poskušali pred več kot šestimi meseci;
  • v trenutni samomorilni ideaciji med skupino odraslih otrok odvisnih staršev in primerjalno skupino ni prišlo do statistično značilnih razlik, kljub temu so prvi imeli v večji meri izražene misli o smrti, občutek biti v breme, občutek odtujenosti in pridobljeno zmožnost za samomor;
  • odrasli otroci odvisnih staršev, so v primerjali s primerjalno skupino, pogosteje poročali o več travmatičnih izkušnjah iz otroštva – o čustvenem in fizičnem zanemarjanju ter čustveni in fizični zlorabi;
  • odrasli otroci odvisnih staršev so prav tako v večji meri poročali o iskanju strokovne pomoči, zaradi težav v duševnem zdravju;
  • izkušnja čustvenega zanemarjanja v otroštvu se statistično značilno, in pozitivno, povezuje z občutkom biti v breme v odraslosti, pri odraslih otrocih odvisnih staršev od alkohola;
  • analize s katerimi smo preverjali napovednike različnih oblik samomorilnega vedenja pri odraslih otrocih odvisnih staršev, so pokazale, da se je občutek biti v breme izkazal kot statistično značilen napovednik misli o smrti, medtem ko se je pogostejše doživljanje travme v otroštvu izkazalo kot statistično značilen napovednik poskusa samomora.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.

Naročilo na ePosvet:
https://med.over.net/video-svetovanje/e ... l-soc-del/
Default avatar
Spoštovani,
popolnoma se striniamo z napisanim, saj tudi sama izhajam iz družine, kjer je oče alkoholik, čeprav si tega noče priznati. Odkar pomnim je imel probleme z alkoholom. Sicer je redno zaposlen in vešče opravlja svoje delo, ampak po službi vsaj 2-3-krat na teden pije alkohol in pride domov vidno opit. Na zadnje ga je ustavila policija in mu odvzela vozniško dovoljenje, o čemer seveda ne želi govoriti.
Že lansko leto smo mu z mamo in sestro dali ultimat in je obljubil, da če bo še enkrat prišel pijan domov, bo odšel -- pa tega nikoli ni storil. Ponudile smo mu tudi pomoč pri zdravljenju, ampak tega ne želi, ker je prepričan, da lahko neha piti kadar želi.
Prosim za nasvet, kako pristopiti, ker tukaj na žalost najbolj nastrada mama, ki trpi že celo življenje. Nimamo več idej, kako bi ga lahko prislile da bi šel na zdravljenje. Ali je najbolje, da mu kar rečemo, naj odide?
Hvala za nasvet!

Moderatorji

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti
Andreja E-posvet
Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka
Daniela_Fiket
Peter Topić , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt
peter.topic
Pia Hren , dipl. biopsihologinja
Pia Hren