Spolnost in partnerstvo
Nevem ali se meni že mesa je z mano ,kaj narobe ? Zadeva je sledeča imam partnerja skupaj sva 10 let imava otroka 5 let starega problem pride pri odnosih .odzacetka ,kar se poznava dela v tujini tega sem se že navadila vse kul ampak njega ni po mesec dni doma ga čakam in ,ko pride domov je vedno utrujen doma je po cca 5 -6 dni in v tem času včasih sploh nimava odnosov in ga spet ni po mesec dni včasih 2x v tem času ,ko je doma jas pa bi vsak dan ,ker se mi zdi normalno ,da če tolko časa nimaš nič z osebo ,ki jo ljubiš ,da si želiš bližine in imaš potrebe on pa meni pravi ,da sem nimfomanka ponavadi večer ,čaka ,da dam otroka spat in ,da naj potem pridem do njega v tem času in ali zaspi ali gleda serije ,ko se mu želim približati pravi ,da ko gleda serije naj ga pustim na miru je sicer je zelo delovna oseba bi rekla celo deloholik ,se ko je doma razmišlja o službi in klice sodelavce za projekte kako so . Pravi ,da za njega seks ni tako pomemben ,da naj še jaz grem zdraviti in ne utrujam ,da ,ko se mu približal in hočem seksat ga vse mine ,da sem naporna ,da naj razmišljam več o življenju in realnih zadevah in planih ,kako ustvariti denar in rasti poslovno .Sem isto zaposlena finančnih težav nimava realno neglede na mojo in njegovo plačo si vse deliva na pol ,ko poplača položnice .Več nečem kako se mu naj na pravi način približam.Zelim si odnosov nežnosti z njim včasih ne zgrabi ,da bi najraje šla nekam in se dala dol .Grda nisem ,higieni imam zelo poriktano sem srednje postave tako,da res več nečem ali je problem v meni ali njemu enkrat mi je omenil ,da ima problem in enostavno ne more več ,kot enkrat seksat tedensko in to še traja 2 minuti .Nevem.naj se vstrajam in kako se mu naj približam ali pa si najdem ljubimca in sem tiho .Ker drugače vse imava urejeno za sakso zadevo še pogovoriva vsedeva a to mu je tabu ..
Kar se vam dogaja in kar doživljate je obdobje, ko je vajin odnos na eni od prelomnic, do katerih pride v odnosu in vajine želje se toliko razhajajo, da kompromis ni možen. Če partnerju ni do seksa, vam pa je, potem bi kompromis bil, da omejita število intimnih stikov in se tega držita. Npr. 2 krat takrat ko pride domov.
Do težav pride, ker se za 2 krat mora on “prisilit”, da vam ustreže, vi pa se vse preostale dni “odpovedujete” in čakate na ta trenutek. Ko pa pride, oba vesta, da je to dogovor, ki nobenega ne osrečuje in je obema vsaj nekoliko, če ne zelo neprijetno.
Zaradi tega že postajate ali pa boste postali vedno bolj zagrenjeni in razočarani. To vodi v situacije, v katerih nastajajo notranji konflikti, slabo in nestabilno počutje, čustvene frustracije, občutki nezadovoljstva, neizpolnitve, izguba motivacije, radosti, veselja do vsakdana … in to so pogoji, da se lahko razvije psihična in telesna bolezen.
Torej, kje je izhod iz situacije?
V nekem trenutku se boste vsedli in pogovorili sami s seboj. Odgovorili si boste na vprašanje, koliko na lestvici vam je pomembno spolno življenje z možem. In v naslednjem koraku si boste odgovorili na vprašanje, koliko ste se pripravljeni odreči in šli skozi možnosti, ki ste jih že omenili.
Verjamem v odprte, iskrene odnose, zato bi vam priporočila, da odprto, brez sramu in zadržkov poveste partnerju. Konec koncev je vaš izbrani življenjski sopotnik in je prav, da skupaj predebatirata, kaj bosta naredila, če njemu preprosto ni več do seksa z vami.
Si pa predstavljam, da če bi mu kaj bilo do vaše sreče in zadovoljstva, bi vam predlagal druge oblike zadovoljitve, če mu prav do seksa ni in ne bi ignoriral želja svoje drage.
Vidim pa v ozadju še eno vprašanje. Dva, ki se ljubita, sta si všeč in se privlačita, po enem mesecu ločenega življenja običajno komaj čakata, da prideta skupaj in se združita do maksimalne možne meje, tako čustveno, kot telesno. Intimna partnerja s spolnim aktom. … Se vam ne zdi nenavadno, da si vas po vsem tem času ločenosti ne želi?
Ne bi rada delala zaključkov preden si sami ne odgovorite na to vprašanje in če želite, se oglasite nazaj s tem, na kaj ste ob tem vprašanju pomislili.
Sem zaprosila še kolega Petra Topiča, da vam poda mnenje glede oznake, da ste nimfomanka. Se oglasi po koncu terapij, ko bo imel toliko časa, da skoči na forum. Je zelo zaseden trenutno, podobno kot nekaj drugih terapevtov, ki jih poznam. Smo v času preizkušenj za odnose in je veliko konfliktov med partnerji. Po drugi strani pa odlično obdobje, da jih začnemo konstruktivno reševati. Tako da ste izbrali pravi čas ter začeli postavljati vprašanja in iskati odgovore.
Spoštovana Binka147668.
Ker vam je odgovorila že kolegica, se bom osredotočil le na del, ki se nanaša na spolnost in deloholizem. Beseda nimfomanka se pogosto uporablja napačno. Nimfomanija je zastarel in težaven têrmin, ki ga uporabljajo zdravniki in psihiatri za postavljanje diagnoze prekomernega spolnega nagona, čeprav je v vašem kontekstu žaljiv in neprimeren. V tem kar ste zapisali ne vidim ničesar, kar bi kazalo na odstopanje od običajnega človeškega vedenja še manj od družbenih norm v spolnosti. Predvsem pa bi moralo biti vaše vedenje v času odsotnosti partnerja precej drugačno, da bi lahko posumili na tovrstne težave. Pa tudi v tem primeru bi verjetno te težave poimenovali bolj specifično in z ustreznejšimi izrazi. Kot je zapisala že kolegica, je vprašanje zakaj partnerju ni do spolnosti z vami, povsem na mestu. Običajno ljudje, ki se imajo radi, po daljši odsotnosti komaj čakajo, da se zbližajo, tudi na seksualni ravni. Morda z leti intenzivnost in pogostost spolnosti upade, a vseeno ostaja med partnerjema osnovna pozitivna naklonjenost. Najlažje bo, če se bosta uspela odkrito pogovoriti o tem kaj se dogaja z vajino spolnostjo, a brez žaljivih izrazov in patologiziranja. Obstaja veliko razlogov zakaj moški zavrne spolnost, naštel jih bom le nekaj.
Nizka raven testosterona – večina moških ima vse življenje dovolj visoko raven testosterona, če pa ta upade, lahko upade tudi želja za spolnostjo. Razlogi lahko tičijo v določenih boleznih.
Partnerica ga ne privlači – ljudje se z leti spremenimo in v dolgotrajnih odnosih je privlačnost zelo kompleksen fenomen, ki ni povezan le z zunanjostjo. Upad privlačnosti je lahko tudi psihološka obramba moških, ki jo uporabijo kadar čutijo, da jih partnerica »duši«.
Težave v spolnosti v preteklosti – nekateri moški doživljajo strah pred neuspehom v spolnosti, ki se najpogosteje odraža na naslednje načine: erektilna disfunkcija, zapoznela ejakulacija ali prezgodnji izliv.
Samozadostnost – v resnici ne gre za samozadostnost, a nekateri moški pobegnejo v svet pornografije in masturbiranja, ker je to lažje kot čustveno povezovanje in ranljivost in odkrit pogovor s partnerjem.
Čustvene in seksualne afere – tega dela verjetno ne rabim posebej pojasnjevati.
Ujetost v odnosu z mamo – precej resna težava, ki se lahko manifestira tudi v spolnosti in v čustveni distanci do žene ali partnerice.
Kot že rečeno, razlogov za izogibanje spolnosti je lahko veliko, a pravega najlažje izveste z odkritim pogovor s partnerjem. Obsojanje in očitanje običajno ne privede do želenih rezultatov ampak ravno nasprotno, do še večjega zanikanja in obrambne drže.
O vašem partnerju vem le kar ste zapisali, omenili ste tudi, da je vaš partner morda deloholik. Čeprav ne vem kako razumete to besedo, se lahko del težave skriva tudi v tem. Danes ves čas hitimo in smo v kroničnem pomanjkanju časa, s številnimi opravki, projekti in nikoli dokončanim delom. Deloholizem ima veliko obrazov, a najpomembneje je, da ločimo med osebo, ki veliko dela, in deloholikom. Deloholike ne ženejo zunanji dražljaji (delo, ki ga »morajo« oprviti), ampak veliko globlji motivi oziroma notranje prisile in prepričanja. Deloholik s svojim načinom dela in delovanja pravzaprav išče čustveno in nevrobiološko zadovoljitev, ki jo prinaša naval adrenalina, povezan z nemogočimi roki ali z velikim obsegom dela. Njpogostejši znak, ki kaže na pretirano ukvarjanje z delom je opravljanje službenih obveznosti doma ali na dopustu, posledice deloholizma pa se kažejo kot razdražljivost, nemotiviranost za delo, depresija, tesnoba, panični napadi, občutek manjvrednosti, težave s spominom, glavoboli, nespečnost, izolacija, oslabljen imunski sistem in še bi lahko našteval. Posledično lahko tako izčrpavanje in bežanje v delo privede tudi do padca libida in zavračanja spolnosti s partnerjem.
Upam, da vam kaj od zapisanega pomaga osmisliti zapleteno dinamiko v vašem partnerskem odnosu in s partnerjem poiskati izhod iz težav v katerih sta se znašla. Če je ne bosta uspela razrešiti sama lahko poskusita tudi s strokovno pomočjo.
Lep pozdrav,
Peter Topić
Ujetost moškega v odnosu z mamo ali t. i. čustveni incest (strokovno inverzna simbioza) nastopi, ko otrok postane objekt naklonjenosti ali ljubezni staršev, njihovih strasti ali zavzetosti, ki bi morale biti usmerjene v partnerja. Kateri koli od staršev, ki je osamljen ter zanika lastno frustriranost in praznino v problematičnem partnerskem odnosu, se v psihološkem smislu do otroka lahko vede kot do nadomestnega partnerja. Meja med skrbnostjo in čustvenim incestom je prekoračena, ko odnos z otrokom bolj zadovoljuje potrebe staršev kot pa otroka. Posledica tega je psihološka poroka med starši in otrokom, ki postane nadomestni partner enega od staršev. Otrok nima druge izbire, kot da aktivno sodeluje v zadovoljevanju psiholoških potreb svojih staršev. Tega odnosa ne izbere sam in nima kognitivne sposobnosti, da bi prepoznal situacije takšne, kot so v resnici – zato se počuti ujetega.
Nadomestno partnerstvo močno vpliva na življenje otrok in povzroča globoko čustveno rano. Pogosto razvijejo nerealno predstavo o tem, kaj partnerski odnosi so in kaj jim v življenju lahko ponudijo. V družini, v kateri je partnerski odnos kronično moten, seksualni občutki in energija med njenimi člani nikoli niso pravilno usmerjeni in so sorodnejši zaljubljenosti med dvema mladima človekoma kot pa skrbni ljubezni staršev do otrok. Kot posledica tega se žrtve čustvenega incesta tudi v odraslosti spopadajo s krivdo, sramujejo se svojih legitimnih potreb po zdravi odvisnosti od drugih človeških bitij in so žrtve neizpolnjujočih intimnih ter seksualnih odnosov. Več o tej temi lahko preberete v knjigi Po tihem zapeljani.
Joj joj. Izgleda, da vas partner manipulira na izjemno podel nacin, in sicer, to da vam govori, da ste nimfomanka zgolj njegov moten izgovor, da vas odvrne od sebe in vam hkrati nalozi psihicno breme s tem, ko se sprasujete, ce je to res. Problem nikakor ni v vas, problem je v njem. Ko vam bo hudo, si ponavljajte to.
Kot bi brala svojo zgodbo,le da sva midva ves čas živela skupaj,včasih sva samo 1x na mesec,obnašal se je kot vaš,da ga nadlegujem,težim…a vem da se mu ni dalo ukvarjat z mano,čeprav sem se sama bolj posvetila njemu,se je samozadovoljeval non stop…če bi zmogla bi ga zapustila a ga preveč ljubim še zdaj po 30letih skupnega življenja…zdaj sva na isti valovni dolžini,meni se po večini ne da,me ne mika,mena je opravila svoje,se pa dosti objemava,crkljava,le na dopustu se naužijeva…zanimivo da takrat paše obema…leta in leta sem mu zamerila za vse zavrnitve,ki jih ni bilo malo in ki so bolele neznosno,a zaradi ljubezni in zavoljo otrok se nisem odločila za razhod…vmes sem ugotovila da ima dosti žensk podobne zgodbe in da z menoj ni nič narobe…
peter.topic, 07.12.2020 ob 20:28
Spoštovana Binka147668.
Ker vam je odgovorila že kolegica, se bom osredotočil le na del, ki se nanaša na spolnost in deloholizem. Beseda nimfomanka se pogosto uporablja napačno. Nimfomanija je zastarel in težaven têrmin, ki ga uporabljajo zdravniki in psihiatri za postavljanje diagnoze prekomernega spolnega nagona, čeprav je v vašem kontekstu žaljiv in neprimeren. V tem kar ste zapisali ne vidim ničesar, kar bi kazalo na odstopanje od običajnega človeškega vedenja še manj od družbenih norm v spolnosti. Predvsem pa bi moralo biti vaše vedenje v času odsotnosti partnerja precej drugačno, da bi lahko posumili na tovrstne težave. Pa tudi v tem primeru bi verjetno te težave poimenovali bolj specifično in z ustreznejšimi izrazi. Kot je zapisala že kolegica, je vprašanje zakaj partnerju ni do spolnosti z vami, povsem na mestu. Običajno ljudje, ki se imajo radi, po daljši odsotnosti komaj čakajo, da se zbližajo, tudi na seksualni ravni. Morda z leti intenzivnost in pogostost spolnosti upade, a vseeno ostaja med partnerjema osnovna pozitivna naklonjenost. Najlažje bo, če se bosta uspela odkrito pogovoriti o tem kaj se dogaja z vajino spolnostjo, a brez žaljivih izrazov in patologiziranja. Obstaja veliko razlogov zakaj moški zavrne spolnost, naštel jih bom le nekaj.
Nizka raven testosterona – večina moških ima vse življenje dovolj visoko raven testosterona, če pa ta upade, lahko upade tudi želja za spolnostjo. Razlogi lahko tičijo v določenih boleznih.
Partnerica ga ne privlači – ljudje se z leti spremenimo in v dolgotrajnih odnosih je privlačnost zelo kompleksen fenomen, ki ni povezan le z zunanjostjo. Upad privlačnosti je lahko tudi psihološka obramba moških, ki jo uporabijo kadar čutijo, da jih partnerica »duši«.
Težave v spolnosti v preteklosti – nekateri moški doživljajo strah pred neuspehom v spolnosti, ki se najpogosteje odraža na naslednje načine: erektilna disfunkcija, zapoznela ejakulacija ali prezgodnji izliv.
Samozadostnost – v resnici ne gre za samozadostnost, a nekateri moški pobegnejo v svet pornografije in masturbiranja, ker je to lažje kot čustveno povezovanje in ranljivost in odkrit pogovor s partnerjem.
Čustvene in seksualne afere – tega dela verjetno ne rabim posebej pojasnjevati.
Ujetost v odnosu z mamo – precej resna težava, ki se lahko manifestira tudi v spolnosti in v čustveni distanci do žene ali partnerice.
Kot že rečeno, razlogov za izogibanje spolnosti je lahko veliko, a pravega najlažje izveste z odkritim pogovor s partnerjem. Obsojanje in očitanje običajno ne privede do želenih rezultatov ampak ravno nasprotno, do še večjega zanikanja in obrambne drže.
O vašem partnerju vem le kar ste zapisali, omenili ste tudi, da je vaš partner morda deloholik. Čeprav ne vem kako razumete to besedo, se lahko del težave skriva tudi v tem. Danes ves čas hitimo in smo v kroničnem pomanjkanju časa, s številnimi opravki, projekti in nikoli dokončanim delom. Deloholizem ima veliko obrazov, a najpomembneje je, da ločimo med osebo, ki veliko dela, in deloholikom. Deloholike ne ženejo zunanji dražljaji (delo, ki ga »morajo« oprviti), ampak veliko globlji motivi oziroma notranje prisile in prepričanja. Deloholik s svojim načinom dela in delovanja pravzaprav išče čustveno in nevrobiološko zadovoljitev, ki jo prinaša naval adrenalina, povezan z nemogočimi roki ali z velikim obsegom dela. Njpogostejši znak, ki kaže na pretirano ukvarjanje z delom je opravljanje službenih obveznosti doma ali na dopustu, posledice deloholizma pa se kažejo kot razdražljivost, nemotiviranost za delo, depresija, tesnoba, panični napadi, občutek manjvrednosti, težave s spominom, glavoboli, nespečnost, izolacija, oslabljen imunski sistem in še bi lahko našteval. Posledično lahko tako izčrpavanje in bežanje v delo privede tudi do padca libida in zavračanja spolnosti s partnerjem.
Upam, da vam kaj od zapisanega pomaga osmisliti zapleteno dinamiko v vašem partnerskem odnosu in s partnerjem poiskati izhod iz težav v katerih sta se znašla. Če je ne bosta uspela razrešiti sama lahko poskusita tudi s strokovno pomočjo.
Lep pozdrav,
Peter Topić
Kaj pa varanje iz strani partnerja???!!
Ta zgodba mi deluje ko izmišljena. Kajti verjetnost da moški v zvezi ne zeli sex je tako mala da se skoraj ne zgodi. Zakaj to menim je ker vem da imamo moški večjo potrebo po sex kot zenske statistično gledano. Večina primerov je da zenska noče. Komentirali so ze zgoraj ali nekaj so pozabili umenit.
Se pravi kaj se zgodi po 10 ali več letih v zvezi je da osebo spoznaš zelo dobro, se pravi njene slabe in dobre lasnosti. In lahko da te začnejo slabe lasnosti zelo motiti, in interes pade. Kaj to pomeni ljudje z leti tudi spremenijo vedenje, in podobno kar lahko tudi vplivi. Se pravi na privlačnost lahko vpliva prepiri, tečnoba, posesivna, kontrol frik, če si se preveč zredila, brez respekta. Sedaj sama veš zase kaj ni ok. Najboljši odgovor pa boš dobila od moza, če boš ga vprašala. Skratka normalno se pogovorita o tem poveš mu da imaš večje pozelenje do sex od njega ter da se zeliš dogovorita, da bi večkat na teden in potem predlagata vsak koliko krat hoče in se dogovorita na sredini npr 7 in 1 je 4 na teden.
Problem je da je to tabu tema in je ljudem nerodno pogovarjat o tem , ker se vsi normalni sramujemo direktnih pogovorov o tem. Kar lahko izpade da smo potrebni, nimfoman/ka. Dejansko pa gre za nagonsko vedenje in je to nekaj normalnega.
Eden od vzrokov je tudi da ima zahtevno sluzbo, in veliko stresa in stres vpliva na padec testostarona. Kot moški je treba delat da imamo čim višji nivo testostarona, zato fitnes ustrezna prehrana in podobne zadeve pozitivno vplivajo na to. Testosteron je povezan z pozelenjem po sex.
Pri nama je še huje…ne sexava že več kot leto in pol.
Vsakič ko sem hotela je milijon izgovorov. Od utrujenost do neumnih izgovorov. ( naprimer:- ali bo jedel ali je jedel, ali mora pod tuš, ali gleda tv…)
In se o tem ne pogovarjava ker vedno ko sva se je izpadlo kot da je v meni problem…
Da hočem preveč sexat,da kako ne vidim da mu ne paše, da nisem normalna..
No uglavnem v vsakem primeru je v meni problem…in pri meni je tako ,da če dlje časa ne me vse skupaj mine.
In sedaj si ne predstavljam, da bi sexala z njim.
Drugače se razumeva super…samo sexava ne….
Nevem kakšne posledice so lahko?
Da dodam še en moški vidik. Videti je, žal, da je z vajino vezo konec. Da je partner pustil, da ga je delo požrlo. Deloholik. Odvisnež. Ni bistveno drugače kot alkoholik. Vi, niste na prvem, niti na drugem, tretjem mestu. To bitko boste dobila le, če mu je še kaj do vas. In če ne, žal, stran. Konec. Dec ki si ne želi seksati s svojo žensko – to ni zveza, ljubezen, še cimra ne vem če. Če ga ne boste pretresli do temeljev s prijaznim resnim pogovorom, je konec. Razmislite ali partnerja še hočete? Ali je vredno? Je sicer življenje z njim fajn? Spolnost je lepilo ki vezo drži skupaj tudi v najhujšem. On je ljubezen, romantiko, spolnost in veselje zamenjal za delo. Glede vas pa, naj bo jasno. Z vami je vse v redu! On se je izgubil. Če se privlačiš in se imaš rad, bi po enemu mesecu seksal!!! Morda ima drugo, morda ga ne privlačite več, morda je preprosto zvodenelo… Še vprašanje: kdaj se je to začelo? Ker če je tako od začetka, potem ste to sprejela že od začetka in tole ni presenečenje. Najbolj se morate pogovoriti sama s seboj o mogočih scenarijih. Lahko mu mirno poveste, da si boste omislila prijatelja, občasnega ljubimca ker tole ni nič. Ampak, prej pomislite, ali je to rešitev za vašo srečo? Pa srečno.