Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topić, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

Spolnost in partnerstvo

Default avatar
Nevem ali se meni že mesa je z mano ,kaj narobe ? Zadeva je sledeča imam partnerja skupaj sva 10 let imava otroka 5 let starega problem pride pri odnosih .odzacetka ,kar se poznava dela v tujini tega sem se že navadila vse kul ampak njega ni po mesec dni doma ga čakam in ,ko pride domov je vedno utrujen doma je po cca 5 -6 dni in v tem času včasih sploh nimava odnosov in ga spet ni po mesec dni včasih 2x v tem času ,ko je doma jas pa bi vsak dan ,ker se mi zdi normalno ,da če tolko časa nimaš nič z osebo ,ki jo ljubiš ,da si želiš bližine in imaš potrebe on pa meni pravi ,da sem nimfomanka ponavadi večer ,čaka ,da dam otroka spat in ,da naj potem pridem do njega v tem času in ali zaspi ali gleda serije ,ko se mu želim približati pravi ,da ko gleda serije naj ga pustim na miru je sicer je zelo delovna oseba bi rekla celo deloholik ,se ko je doma razmišlja o službi in klice sodelavce za projekte kako so . Pravi ,da za njega seks ni tako pomemben ,da naj še jaz grem zdraviti in ne utrujam ,da ,ko se mu približal in hočem seksat ga vse mine ,da sem naporna ,da naj razmišljam več o življenju in realnih zadevah in planih ,kako ustvariti denar in rasti poslovno .Sem isto zaposlena finančnih težav nimava realno neglede na mojo in njegovo plačo si vse deliva na pol ,ko poplača položnice .Več nečem kako se mu naj na pravi način približam.Zelim si odnosov nežnosti z njim včasih ne zgrabi ,da bi najraje šla nekam in se dala dol .Grda nisem ,higieni imam zelo poriktano sem srednje postave tako,da res več nečem ali je problem v meni ali njemu enkrat mi je omenil ,da ima problem in enostavno ne more več ,kot enkrat seksat tedensko in to še traja 2 minuti .Nevem.naj se vstrajam in kako se mu naj približam ali pa si najdem ljubimca in sem tiho .Ker drugače vse imava urejeno za sakso zadevo še pogovoriva vsedeva a to mu je tabu ..
Priponke

Izdelek brez naslova (3).jpg
(79.93 KiB)

Default avatar
Binka147668 je napisal/a:
Kar se vam dogaja in kar doživljate je obdobje, ko je vajin odnos na eni od prelomnic, do katerih pride v odnosu in vajine želje se toliko razhajajo, da kompromis ni možen. Če partnerju ni do seksa, vam pa je, potem bi kompromis bil, da omejita število intimnih stikov in se tega držita. Npr. 2 krat takrat ko pride domov.
Do težav pride, ker se za 2 krat mora on "prisilit", da vam ustreže, vi pa se vse preostale dni "odpovedujete" in čakate na ta trenutek. Ko pa pride, oba vesta, da je to dogovor, ki nobenega ne osrečuje in je obema vsaj nekoliko, če ne zelo neprijetno.

Zaradi tega že postajate ali pa boste postali vedno bolj zagrenjeni in razočarani. To vodi v situacije, v katerih nastajajo notranji konflikti, slabo in nestabilno počutje, čustvene frustracije, občutki nezadovoljstva, neizpolnitve, izguba motivacije, radosti, veselja do vsakdana ... in to so pogoji, da se lahko razvije psihična in telesna bolezen.

Torej, kje je izhod iz situacije?
V nekem trenutku se boste vsedli in pogovorili sami s seboj. Odgovorili si boste na vprašanje, koliko na lestvici vam je pomembno spolno življenje z možem. In v naslednjem koraku si boste odgovorili na vprašanje, koliko ste se pripravljeni odreči in šli skozi možnosti, ki ste jih že omenili.

Verjamem v odprte, iskrene odnose, zato bi vam priporočila, da odprto, brez sramu in zadržkov poveste partnerju. Konec koncev je vaš izbrani življenjski sopotnik in je prav, da skupaj predebatirata, kaj bosta naredila, če njemu preprosto ni več do seksa z vami.
Si pa predstavljam, da če bi mu kaj bilo do vaše sreče in zadovoljstva, bi vam predlagal druge oblike zadovoljitve, če mu prav do seksa ni in ne bi ignoriral želja svoje drage.

Vidim pa v ozadju še eno vprašanje. Dva, ki se ljubita, sta si všeč in se privlačita, po enem mesecu ločenega življenja običajno komaj čakata, da prideta skupaj in se združita do maksimalne možne meje, tako čustveno, kot telesno. Intimna partnerja s spolnim aktom. ... Se vam ne zdi nenavadno, da si vas po vsem tem času ločenosti ne želi?

Ne bi rada delala zaključkov preden si sami ne odgovorite na to vprašanje in če želite, se oglasite nazaj s tem, na kaj ste ob tem vprašanju pomislili.

Sem zaprosila še kolega Petra Topiča, da vam poda mnenje glede oznake, da ste nimfomanka. Se oglasi po koncu terapij, ko bo imel toliko časa, da skoči na forum. Je zelo zaseden trenutno, podobno kot nekaj drugih terapevtov, ki jih poznam. Smo v času preizkušenj za odnose in je veliko konfliktov med partnerji. Po drugi strani pa odlično obdobje, da jih začnemo konstruktivno reševati. Tako da ste izbrali pravi čas ter začeli postavljati vprašanja in iskati odgovore.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.

Naročilo na ePosvet:
https://med.over.net/video-svetovanje/e ... l-soc-del/
Default avatar
Spoštovana Binka147668.

Ker vam je odgovorila že kolegica, se bom osredotočil le na del, ki se nanaša na spolnost in deloholizem. Beseda nimfomanka se pogosto uporablja napačno. Nimfomanija je zastarel in težaven têrmin, ki ga uporabljajo zdravniki in psihiatri za postavljanje diagnoze prekomernega spolnega nagona, čeprav je v vašem kontekstu žaljiv in neprimeren. V tem kar ste zapisali ne vidim ničesar, kar bi kazalo na odstopanje od običajnega človeškega vedenja še manj od družbenih norm v spolnosti. Predvsem pa bi moralo biti vaše vedenje v času odsotnosti partnerja precej drugačno, da bi lahko posumili na tovrstne težave. Pa tudi v tem primeru bi verjetno te težave poimenovali bolj specifično in z ustreznejšimi izrazi. Kot je zapisala že kolegica, je vprašanje zakaj partnerju ni do spolnosti z vami, povsem na mestu. Običajno ljudje, ki se imajo radi, po daljši odsotnosti komaj čakajo, da se zbližajo, tudi na seksualni ravni. Morda z leti intenzivnost in pogostost spolnosti upade, a vseeno ostaja med partnerjema osnovna pozitivna naklonjenost. Najlažje bo, če se bosta uspela odkrito pogovoriti o tem kaj se dogaja z vajino spolnostjo, a brez žaljivih izrazov in patologiziranja. Obstaja veliko razlogov zakaj moški zavrne spolnost, naštel jih bom le nekaj.

Nizka raven testosterona – večina moških ima vse življenje dovolj visoko raven testosterona, če pa ta upade, lahko upade tudi želja za spolnostjo. Razlogi lahko tičijo v določenih boleznih.

Partnerica ga ne privlači – ljudje se z leti spremenimo in v dolgotrajnih odnosih je privlačnost zelo kompleksen fenomen, ki ni povezan le z zunanjostjo. Upad privlačnosti je lahko tudi psihološka obramba moških, ki jo uporabijo kadar čutijo, da jih partnerica »duši«.

Težave v spolnosti v preteklosti – nekateri moški doživljajo strah pred neuspehom v spolnosti, ki se najpogosteje odraža na naslednje načine: erektilna disfunkcija, zapoznela ejakulacija ali prezgodnji izliv.

Samozadostnost – v resnici ne gre za samozadostnost, a nekateri moški pobegnejo v svet pornografije in masturbiranja, ker je to lažje kot čustveno povezovanje in ranljivost in odkrit pogovor s partnerjem.

Čustvene in seksualne afere – tega dela verjetno ne rabim posebej pojasnjevati.

Ujetost v odnosu z mamo – precej resna težava, ki se lahko manifestira tudi v spolnosti in v čustveni distanci do žene ali partnerice.

Kot že rečeno, razlogov za izogibanje spolnosti je lahko veliko, a pravega najlažje izveste z odkritim pogovor s partnerjem. Obsojanje in očitanje običajno ne privede do želenih rezultatov ampak ravno nasprotno, do še večjega zanikanja in obrambne drže.

O vašem partnerju vem le kar ste zapisali, omenili ste tudi, da je vaš partner morda deloholik. Čeprav ne vem kako razumete to besedo, se lahko del težave skriva tudi v tem. Danes ves čas hitimo in smo v kroničnem pomanjkanju časa, s številnimi opravki, projekti in nikoli dokončanim delom. Deloholizem ima veliko obrazov, a najpomembneje je, da ločimo med osebo, ki veliko dela, in deloholikom. Deloholike ne ženejo zunanji dražljaji (delo, ki ga »morajo« oprviti), ampak veliko globlji motivi oziroma notranje prisile in prepričanja. Deloholik s svojim načinom dela in delovanja pravzaprav išče čustveno in nevrobiološko zadovoljitev, ki jo prinaša naval adrenalina, povezan z nemogočimi roki ali z velikim obsegom dela. Njpogostejši znak, ki kaže na pretirano ukvarjanje z delom je opravljanje službenih obveznosti doma ali na dopustu, posledice deloholizma pa se kažejo kot razdražljivost, nemotiviranost za delo, depresija, tesnoba, panični napadi, občutek manjvrednosti, težave s spominom, glavoboli, nespečnost, izolacija, oslabljen imunski sistem in še bi lahko našteval. Posledično lahko tako izčrpavanje in bežanje v delo privede tudi do padca libida in zavračanja spolnosti s partnerjem.
Upam, da vam kaj od zapisanega pomaga osmisliti zapleteno dinamiko v vašem partnerskem odnosu in s partnerjem poiskati izhod iz težav v katerih sta se znašla. Če je ne bosta uspela razrešiti sama lahko poskusita tudi s strokovno pomočjo.

Lep pozdrav,

Peter Topić
Default avatar
Noben pogovor ne bo pomagal, ne privlačiš ga. Zamenjaj partnerja. Normalen moški, ki ga privlačiš, želi seksati večkrat na teden. Glede na to kako smo moški potrebni, sem prepričan da te vara 100 na uro, če ne skesa s teboj, seksa z nekom drugim. Lp
Default avatar
Spoštovan gospod Topic,

Ali lahko bolj podrobno razložite ta termin ujetost v odnos z mamo?

Hvala!
Default avatar
Po moje,ali ima nekje drugo s katero te vara,ali pa se je navadil samozadovoljevati!
Default avatar
Ujetost moškega v odnosu z mamo ali t. i. čustveni incest (strokovno inverzna simbioza) nastopi, ko otrok postane objekt naklonjenosti ali ljubezni staršev, njihovih strasti ali zavzetosti, ki bi morale biti usmerjene v partnerja. Kateri koli od staršev, ki je osamljen ter zanika lastno frustriranost in praznino v problematičnem partnerskem odnosu, se v psihološkem smislu do otroka lahko vede kot do nadomestnega partnerja. Meja med skrbnostjo in čustvenim incestom je prekoračena, ko odnos z otrokom bolj zadovoljuje potrebe staršev kot pa otroka. Posledica tega je psihološka poroka med starši in otrokom, ki postane nadomestni partner enega od staršev. Otrok nima druge izbire, kot da aktivno sodeluje v zadovoljevanju psiholoških potreb svojih staršev. Tega odnosa ne izbere sam in nima kognitivne sposobnosti, da bi prepoznal situacije takšne, kot so v resnici – zato se počuti ujetega.
Nadomestno partnerstvo močno vpliva na življenje otrok in povzroča globoko čustveno rano. Pogosto razvijejo nerealno predstavo o tem, kaj partnerski odnosi so in kaj jim v življenju lahko ponudijo. V družini, v kateri je partnerski odnos kronično moten, seksualni občutki in energija med njenimi člani nikoli niso pravilno usmerjeni in so sorodnejši zaljubljenosti med dvema mladima človekoma kot pa skrbni ljubezni staršev do otrok. Kot posledica tega se žrtve čustvenega incesta tudi v odraslosti spopadajo s krivdo, sramujejo se svojih legitimnih potreb po zdravi odvisnosti od drugih človeških bitij in so žrtve neizpolnjujočih intimnih ter seksualnih odnosov. Več o tej temi lahko preberete v knjigi Po tihem zapeljani.

Moderatorji

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti
Andreja E-posvet
Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka
Daniela_Fiket
Peter Topić , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt
peter.topic
Pia Hren , dipl. biopsihologinja
Pia Hren