Moram

Pustiti najbolj čudovitega moškega na svetu, srčnega, ki pomaga vsem, inteligenten, zvest, pozoren. Ker pije preveč alkohola, pa se ne zaveda, si ne prizna. Mi je sicer obljubil, da se to zmanjša, pa na žalost vem kako je z obljubami. In vidim, da je izgubljen, depresiven, sanja se mi pa ne kje se je to začelo. Od kod. Pomagat si mora vsak sam, da najprej ugotovi. In mu bom seveda stala ob strani. Prijateljsko. Vse skupaj ni lahko in z njim v vezi je naporno. In lažje bo oditi stran. Je kdo šel čez to in kako je bilo?

Najbolj srčen pijanec, če sem prav razumel!?

Genetika in zgled staršev, bližnjih sorodnikov, način soočanja s težavami, funkcijoniranja v kriznih situacijah… to je lahko vir. Verjetno si še preveč vzame k srcu še tuje težave in to je recept za katastrofo od življenja.

Stojiš mu lahko ob strani le z dločnostjo, ki je on ne premore. Izvlečeš ga lahko le, če bo tudi sam to želel. Ultimatum. Moj je tako nehal kaditi, tudi zapil bi se do konca, če ne bi bila jaz trdna kot skala pri tem, brez popuščanja. Sva se 2016/17 tudi neuradno ločila zaradi težav povezanih s tem in ko je videl kaj vse bo izgubil, se je zbrihtal. Danes sam zavestno reče ne, ne zato ker si ne bi želel popiti, ampak ker točno ve, da se ne bo mogel zadržati in se bo zgodba ponovila. Ima urejeno, lepo življenje, ustvarja in je srečen. Pokazati mu moraš nove načine soočanja z odvisnostjo, reševanja težav brez bega in z leti počasi pride tudi moč od znotraj, da te stvari sam hendla. Od daleč mu ne moreš pomagati, ampak le če si res 24/7 z njim, da se ti odpre, ko to potrebuje in skupaj rešita vse, kar ga matra. Postati njegov terapevt dobesedno.

Vprašanje kaj bo v prihodnosti, ker vsi moški v familiji imajo kakšne odvisnosti.. ampak točno se vidi, kjer je ženska odločna in ji je mar, jih ima da ne rečem ” na kratko”, je od takih moških lahko še kaj, drugače pa žal…zafuran lajf. Izgubijo vse kar so v življenju ustvarili in si uničijo zdravje in odnose.

Vprašanje je koliko si ti pripravljena riskirati svoje življenje in srečo za to, da se ukvarjaš z njim… stvar odločitve.

Čist vseeno je kakšen je. Moja izkušnja je grda. Prosila, molila grozila in izsiljeval sem. Naredila bi vse da bi si priznal in stvari spremenil. Pa ni šlo. Ne zlepa in ne zgrda. Pa ni bil nikoli slab clovek in se vedno ni. Ampak jaz takrat več nisem zmogla in sem ga postavila pred vrata. 0a je nadaljeval s pitjem dokler ni dosegel dna in ga je izdalo zdravje. Takrat je privolil v zdravljenje saj bi drugače umrl. In ja uspelo mu. Trezen je že tri leta in sem vesela zanj čeprav sva midva prekinila vse stike. Vem da bi se tudi poleg mene se naprej uničeval vendar bi šlo počasneje ker sem ga bremzala kolikor se je dalo. Po moje mora sam priti do tega da potrebuje tako ali drugačno pomoč. Srecno

Ha danes je ravno drugi dan po drugem razhodu med mano in se eno tako cvetko kot ste opisali. Tudi zelo sposoben, karizmaticen, pameten, privlacen in ni da ni.. Se mi je zasmisliv v dno duse pa sem mislila da ga bom “resila” oz da bo sam prisel do tega da je se kaj poleg alkohola zaradi cesa bi bilo vredno ziveti. Sem ga tudi prosila pa iziljevala pa mu grozila pa ja dala se eno moznost, ker se je pa ja zamislil oz premislil o prioritetah. Pa sem bila spet prizadeta. On je spet izbral alkohol namesto mene. Tako da sem se odlocila da sem vec vredna od tega oz premalo mocna da bi to prenasala dalje. Mi je hudo ker sem spet sama in hudo ker on ne zmore. Vrjamem pa da je to trenutno dobra odlocitev in da vsaka bolecina cez cas postane bolj znosna..

Pogovor. Smešen nasvet ampak mogoče pa še komu koristi. Če je res tak kot ga opisuješ pa, če ga imaš rada mu pomagaj skozi to. Zaradi razhoda lahko začne še bolj pit. Človek, ki pa je alkoholik pa potrebuje pomoč. Nekje mora biti razlog ampak ga najbrž nebo kar povedal. Mogoče bi pomagalo, da si naredita skupen večer pa oba nekaj popijeta pogovarjata se o raznih stvareh, ko pa bota imela oba neko dozo pa začni to temo. Govori umirjeno, da dobi občutek zaupanja. Poslušaj njegove probleme, mogoče ti zaupa tudi kaj kar ti drugače nebi. Potem boš vedela kako pomagati pa tudi on se bo boljše počutil prvo si mora sam priznati potem pa poiskati pomoč, če sam ni dovolj trden. Ampak, če ga imate radi bost stali z njim vrjemito to tak človek najbolj potrebuje.

Das mu ultimat. Ali nehas ali pa grem. Pika. Ne glede na to kako krasen je, mu dajes potuho.

V družini, kjer je alkohol je težko. Meni je pomagala skupina za samopomoc Alanon. To je skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov. Trenutno delujejo na daljavo.
Prva stvar, ki sem jo spoznala je bila ta, da rabim najprej poskrbeti zase, šele nato lahko pomagam možu v kolikor si bo to sam želel.
Ob tej izkušnji sem spoznala veliko novega o sebi in ugotovila sem, da lahko spremenim stvari, ki mi niso všeč, a spremenim lahko le sebe.
Kakršna koli bo tvoja odločitev, ali boš zapustila tega moškega ali ne, ti iz srca svetujem, da si poiščeš nekoga-terapevta ali skupino za samopomoč, ki ti bo pomagala ugotoviti zakaj privlačiš take moške, ki imajo težave z zasvojenostjo in kaj lahko narediš, da bo tvoje življenje lepše.
Srečno na tvoji poti.

…v kolikor si že odločila oditi (predvidevam, da nimata otrok), je nesmiselno iskati “odvezo” preko izkušenj drugih, zaupaj vase in “gas” v nove zmage…
…nasvet, ki si ga dobila od upo. »Izkušnja«, v kolikor boš na tem kaj naredila, ti zna pomagat, da si ne “nakoplješ” tovrstnih izzivov v bodoče…

…če pa resnično tehtaš, kaj,kako in kam naprej z njim, pa morda ne škodi, če prebereš moj zapis iz “močvirja” alkohola, torej alkoholika…

…že približno pri 35-ih, sem se, kot mož in oče treh otrok, razumsko zavedal, da moje pitje ni zgolj za zabavo in da bo na tem področju treba nekaj ukrenit; in naj bo jasno, zavedanje ni prišlo zgolj zaradi prigovarjanja žene (ali katerekoli druge represije), sam sem čutil tako…pa vendar…

…iskal sem rešitve za svoja čustvena stanja na terapijah, z antidepresivi, z poglabljanjem v »svojo« nesrečo, do onemoglosti, še posebej »aktiven« za tovrstno »poglabljanje« sem bil v pijanem stanju…
in za sogovornika pričakoval ženo…

…ali je bilo to »ukvarjanje« samega s seboj manipulacija z najdražjimi, z okolico? Ne, ni bila…

…kljub vsemu »ukvarjanju« je trajalo predolgo časa, da sem si uspel priznat, da me je strah živet brez alkohola, se soočit s stigmo alkoholika,… da ne bi smel več, NIKOLI VEČ, spit niti kozarca…

…sem prizadel svoje najdražje? Da…

…se DA brez alkohola? DA…

…dve leti abstiniram…in sem aktiven v procesu zdravljenja, prav tako moja bivša žena…

…moja/najina pot bo dolga…

…tebi in tvojemu pa veliko sreče, predvsem pa pravih in pravočasnih odločitev…

Sem odraščala v družini kjer je biu prisotno pitje alkohola. Dokler ni zdravnik rekel da naj neha ali pa bodo težave velike sej je dobil tablete ki ne gredo skupaj z alkoholom. Takrat je imel čez 60let. Sej ne vem točno kaj ga je obrnilo stran od alkohola saj dokler ga je pil, ni blo pomembno kaj je. Al je pivo, vino, žganje,… Sam da je bilo. Se potem ko sm odrasla sva se spoznala z moškim s katerim sva se po dobrih 2letih poznanstva poročila. Sama nisem bila kaj velik zato da se od selim k njimu. Pa sva se le po njegovem pregovarjanju zmenila da pridem k njimu. Dokler nisem po drugi porodniški začela hodit v službo in po 3mesecih blo hudo z mano, da sem čisto na tleh bla. Pa saj to je drugo kt alkohol,vem. Naj obrazloži m situacijo. Bilo je preveč vsega zame. V samo 3 letih sem naprej imela spontan splav v drugem mescu nosečnosti, pa 2 poroda v razmaku 18 mesecih. Sej preden je šlo to naprej sem mislila da bo lažje šlo. Z možem sva sama bla. Tk da sva se sihta la. Kadar je biu eden dopoldan je biu drug popoldan. Drugi teden pa obratno bila. Sama sem tudi konec tedna delala. Bila v kuhinji zaposlena. Ter sm po drugi porodniški k sm začela delat bila v celem mesecu le dan ali dva doma. Pa Konc tedna ko je biu mož doma me je samo z dvema hčerama stari 2in pol ter 1leto. Mislim da ko bi jih vzel s sabo in bi se saj malo odpočila blo bolje. Tk da so me v psihiatrično bolnico peljali da sem se tam umirila s tabletami ki so mi jih dajali. Saj vedela sem da nekaj ni uredu z mano, ampak sem mislila le da mi škodovati hočejo, so mi le pomagat hoteli da bi se že doma naspala in ne bi blo potrebe it v bolnico. Sej po tistem sem dobila diagnozo manicna depresija. Ter le par let se hodila v službo. Pol ne zmogla več, ker je kak dan ko se mi le spi, mi niha razpoloženje. Pa se ni sprijaznil mož s tem da ne hodim v službo in kak dan še doma le malo po storim. Pa je le šlo nekak naprej da sem bila z njim da je mlajša bila stara 18let. Vmes sem bila večkrat v bolnici. Pa skor zmeraj se mož odločil kdaj naj grem v bolnico. Pa je bilo prelomno pred slabimi 4leti ko je rekel mož da bi me počasi v dom za osebe s posebnimi potrebami šla ko je biu moj ati pr nas. Pa je ati rekel če to misli storiti bo pa on poskrbel zame. Pa bi me mož že prej dal v dom, sam se je zavedal da bi mogel do plačat za dom. Tist je pa še zmeraj škoda vsakega centa dati mu za kar njemu ni nujno da se kupi. Sej priden in deloven je. Saj še 30let ni imel ko je hišo do strehe pozidal sam. Sam je z besedami bolj udaril kt bi s palico. Da mi ni žal ko sem se odločila da ga zapustim. Odločitev ni bila lahka a mi ni žal saj imam umirjeno in lepše življenje kar nisem skupaj z sedaj bivšim možem. Odločite se it na svoje pol boste videla kk se bo pokazalo. Mogoče se bo spremenil ko bo videl da ste zares šla stran in bo sam. Saj skupaj lahko se bosta. Se nekateri se spremenijo. Moj bivši je še zmeraj pesimističen in samo jamra. Vso srečo vam želim da se vam obrne na lepše. Saj kdaj je bolje da ima človek skromno in majhno stanovanje a če ima umirjeno in srečno se je bolje. Sama sem prišla v novo hišo z 2stanovanjima ter garažo kurilnica spodaj. Vsako stanovanje 100kvadratov. Pa sem bila nesrečna tam. Imava z atijem se 50 kvadratov ne veliko. Da imava večjo kuhinjo in eno sobo oba ter kopalnico z wcjem. Pa še počutim srečno in zadovoljno bolj kt pr bivšemu.

Na žalost drugo kot da mu daš ultima, ne pomaga, v smislu “quit or else I quit”, pa samo enkrat se prekrši, greš. Brez obotavljanja in brez obžalovanja, ker si lahko prepričana, da je vse ostalo samo pomoč in podpora, da alkoholik ostane. Ni druge, kot da tvoj prekine z alkoholom, ali pa ti z alkoholikom. Verjemi, če te že zdaj moti, je alkoholik. Najbližji vemo, ko je problem z alkoholom. Ne opravičuj teh dejanj, če se ne neha, bo huje, z otroci zraven pa huda napaka, ki si je ne boš odpustila.

Jaz imam dve izkušnji, pri starših si žrtev, in zelo zelo težko je živet s to izkušnjo. Pri partnerju pa nisi žrtev ampak pomočnik.

Srečno.

Moja izkušnja je morda malo podobna. Mojega bivšega partnerja sem spoznala pri 32. On jih je imel 30. Ze takrat je imel težave z alkoholom v katere bi me skoraj potegnil. Vseeno mi je bil všeč in sva čez 3 leta dobila punčko in 2 leti hsdbeje fantka. Skozi je obljubljal da bi nehal pit in me je podkupoval. Vedno sem mu govorila da ne rabim daril pač pa njega treznega. Obljuba na obljubo. Bila sem oriorabljena iti z njim na terapijo a si ni priznal da jo rabi. Potem sem začela živeti samota otroka in sva se oddaljila. Na začetku tega leta sem ga zapustila. Ni lahko. Ampak ga ne gledam pijanega in ne bežim pred njim z otrokoma in jima skrivam njegovo težavo. Spet sem sd našla. Sem pa ločena in moja otroka imata ločene starše. To mu zamerim. Ni nehal pit. Pije ko nima otrok. V istih količinah. Tako da. Sam se mora odločiti. Ti se zanj ne moreš. On si mora to želeti in biti močen v borbi z odvisnostjo. Ti zanj tega ne moreš. Nisi odgovorna zanj. Morda pa bo spoznal da si to zeli ko te bo izgubil. Včasih se vseeno to zgodi. Zelim ti najboljše. In srečno. Imej se rada. Ne trpi vec zaradi njegove odvisnosti bodi močna.

Alkoholik pije na veselje ali zalost.
Primer. Ko gre alkoholik k zdravniku ( ker je v “bedu” in iskreno pove, da pije, dobi od zdravnice pomirjevala in antidepresive, brez zdravljenja. Katastrofa je ta zdravstveni sistem.
Alkoholik, ta ne zmore sam prekiniti s pijaco. Treba mi je pomagati in biti ves cas z njim. Kot z otrokom. Mu narediti dnevni plan in ga ne smes pustiti “da ti pobegne izpred oci”, skozi moras biti z njim. Prva abstinencna kriza je huda. Vsaj prvi teden. Vmes nastopijo se krizice, ki jih morata premagati. Skupaj. Sam ne zmore. Mora pa sprejeti nov cilj, nacrte, novi smisel v zivljenju,…. potem je moznost, da se resi alkohola.

Obesila se bom na besedo pogovor.Izkušnje v življenju so me naučile,da pogovor,koder druga stran nima želje po spremebi,pomiritvi …je misija nemogoče.Ljudje niso v stanju sodelovati,vodi jih želja po zmagi in nadzoru.30 let sem se po očetovi smrti pogajala za mamino zapuščino,čeprav je sodišče določilo zakonsko dedovanje.Občutek sem namreč imela,da je mamam vse zapustila meni a je oče oporoko uničil.Potem je odklanjal,da mi izroči še tisti minimum,ki m po zakonu pripada, seveda imel je tisoč ljubic nobena ni hotela pijanca.Izigral me je s usmiljenjem,ubogi jaz, pa tudi z nasiljem.neprestano sva se pogovarjala 30 let in nikoli nič zmenila.Pogovor je redko praktičnega pomena in prinese željene rezultate.lahko samo ukrepaš.

Sama sem alkoholik.. iz druzine alkoholikov. Zal se oce nikoli ni resil brezna.

Pijem ne ze 3 leta…

Pot v pekel se zacne pocasi.. problem je, da je alkohol v nasi druzbi sprejemljiv, prav tako ne pomagajo stereotipi, ki alkoholika risejo kot človeka brez vsega…dostikrat imamo namreč opravka s funkcionalnimi alkoholiki.

Treba se je tudi zavedati, da so ti ljudje imeli vse dokler niso… kar dolgo pili…

Osebno menim, da ce je alkoholik mu ti ne moreš pomagati, lahko pa mu drug alkoholik. Prav tako mu nihče ne more, ce tega sam ne želi.

Obrne naj se na AA, ce želi. Veliko nas deluje po terenu.

Drugače pa stran.. čaka te le tema in nihče ti ne bo postavil spomenika.

Najlazje je iti stran, seveda. Ce ti je mar zanj, borbaj do konca. Pogovarjaj se z njim, skupaj iscita resitve, terapije, itd. Ni enostavno, ampak to je partnerska zveza. V dobrem in slabem.

Ja imel izkušnjo sam z ženo, namesto da bi jo gnjavil, sem se ji pridružil. Sedaj imava skupno aktivnost (alkohol) in je najin zakon lepši kot kadarkoli prej.

Lp

Tako je,  hvala ženi da je pri meni vstrajala do konca. Res je dokler si sam ne rečeš ei alo det a tak 2 litra vina na dan pa par preov ni dost, pa ne rabi vsak na pohorskega, samo tolk moči morš met v glavi, da si priznaš DA SI ZAPIT in da drugi trpijo poleg tebe, sploh otroci če so.

Upam da bojo besede komu v pomoč

Lp

Tako je,  hvala ženi da je pri meni vstrajala do konca. Res je dokler si sam ne rečeš ei alo det a tak 2 litra vina na dan pa par preov ni dost, pa ne rabi vsak na pohorskega, samo tolk moči morš met v glavi, da si priznaš DA SI ZAPIT in da drugi trpijo poleg tebe, sploh otroci če so. Sam ne kaj na silo tej vse propade. Ko sem se osebno v glavi odločil da imam problem sem ga rešil zdaj sem pa nažgan 10x na leto Žena dovoli samo za praznovanja da si dam duška in jo ubogam. V gostilne ne hodim več po večerih pa namesto vina rešujem križanke. Mogoče potrebuje hobi. in prosti čas lajša z alkoholom. Tak je bil moj primer

Upam da bojo besede komu v pomoč

Lp

…pojdi stran po lastnih izkušnjah,sem imel problem z mojo bivšo…