
Glede na to, da vidim, da ste na tem forumu res od pomoci, bi se jaz rada izpostavila svoj problem in prosila za razsvetlitev.
Moja zgodba je ta, da sem pred enim tednom prekinila z moskim, s katerim sem bila slabih 5 let. Do prekinitve je prislo iz razloga, ker partner ni zelel z menoj na svoje, v stanovanje. Je cez vsa leta obljubljal, da definitivno greva za sebe...ampak k sm ga pritisnila v kot, da bi skupaj z novim letom lahko dajala denar v kuverto, da lahko cimprej odletiva na svoje je nastopil problem in sicer, da on iz svojga stanovanja (hise, ima zgoraj svoje stanovanje...spodaj so starsi) ne gre. S tem me je seveda zelo prizadel, ker me je ves cas zavajal in lagal.
Sedaj pa h glavni temi. Moj bivsi partner ima velike tezave z alkoholom. Ker pa jaz v preteklosti nisem bila toliko seznanjena z alkoholiki, mi to ni predstavljalo tezav..Edina tezava, ki sem jo videla je bilo v njegovem pijanstvu, da ni imel meje...Spil je toliko, da drug dan ni vedel, kaj je govoru, pocel...Prizadel je le mene, saj me je znal ponizevat, zalit...drug dan je blo vse ok..se mi je opraviceval. Seveda sem popuscala in oproscala, ker ga imam resnicno rada. Takrat sem bila mnenja, mal si je dal duska, spil in je to..to...Ga nisem imela za alkoholika...Vmes so bili trenutki, ko resnicno ni nic pil...celo mesec/dva in mu ni predstavljalo tezav. Moje videnje je bilo, mah ce bi bil alkoholik bi biu vsak dan pijan...sj evo zdrzi tudi brez.. Zato nisem temu posvecala toliko pozornosti, ceprav so mi bli ti dnevi hudi, neprespani, sem bila jezna..To je pa tudi vse.
Zakljucila sva iz razloga kar sem ga opisala zgoraj. Moje mnenje je bilo, da mora iz svojih koncev iti stran, stran od starsev...ki mu dajejo potuho v vsem, ga razvajajo...V njegovem okolisu so tudi same beznice, kjer so ze ob 7ih pjani k krave. Mislila sem, sj ce se odseliva stran, ga bom ze porihtala glede alkohola...nebo imel vec zelje...Pomagala mu bom itd...Ampak se je odlocil ostati doma, ceprav sm mislila da me resnicno ljubi, kot mi je cel cas nakazoval. Ko je to izrekel sem bila sokirana..Cel svet se mi je podrl. Ker si sama nisem znala pomagati, sem se odlocila zaceti obiskovati psihoterapevta...je bolecina prevelika...Opisala sem ji situacijo, jokala kako on noce od starsev...doma...kako boli...mimogrede sem ji samo omenila alkohol njegove zascitniske starse, njegove pijane dogodke (v tujini razbil vrata, placal kazen, avto totalka, ponovno razbil avto, dobil 16 pik, padal po tleh, izrekel marsikaj)..In razgovor je tekel samo okoli alkohola...odpira mi oci, da je fant odvisnik... Jz pa kr nemorem ali nocem tega verjeti...
Prosim vse, ki ste imele oz imate partnerje odvisnike...kako zgleda taksno zivljenje?Se je situacija ob skupnemu zivljenju izboljsala ali je slabsa?Se alkoholizem stopnjuje ali se z leti zmanjsa. Ste mu pomagale in kako?
Meni je rekel, da k bom noseca da bo popolnoma nehal piti..
Prosim za zgodbe in izkusnje...nasvete...Pomagajte mi prosim.
Moja zgodba je ta, da sem pred enim tednom prekinila z moskim, s katerim sem bila slabih 5 let. Do prekinitve je prislo iz razloga, ker partner ni zelel z menoj na svoje, v stanovanje. Je cez vsa leta obljubljal, da definitivno greva za sebe...ampak k sm ga pritisnila v kot, da bi skupaj z novim letom lahko dajala denar v kuverto, da lahko cimprej odletiva na svoje je nastopil problem in sicer, da on iz svojga stanovanja (hise, ima zgoraj svoje stanovanje...spodaj so starsi) ne gre. S tem me je seveda zelo prizadel, ker me je ves cas zavajal in lagal.
Sedaj pa h glavni temi. Moj bivsi partner ima velike tezave z alkoholom. Ker pa jaz v preteklosti nisem bila toliko seznanjena z alkoholiki, mi to ni predstavljalo tezav..Edina tezava, ki sem jo videla je bilo v njegovem pijanstvu, da ni imel meje...Spil je toliko, da drug dan ni vedel, kaj je govoru, pocel...Prizadel je le mene, saj me je znal ponizevat, zalit...drug dan je blo vse ok..se mi je opraviceval. Seveda sem popuscala in oproscala, ker ga imam resnicno rada. Takrat sem bila mnenja, mal si je dal duska, spil in je to..to...Ga nisem imela za alkoholika...Vmes so bili trenutki, ko resnicno ni nic pil...celo mesec/dva in mu ni predstavljalo tezav. Moje videnje je bilo, mah ce bi bil alkoholik bi biu vsak dan pijan...sj evo zdrzi tudi brez.. Zato nisem temu posvecala toliko pozornosti, ceprav so mi bli ti dnevi hudi, neprespani, sem bila jezna..To je pa tudi vse.
Zakljucila sva iz razloga kar sem ga opisala zgoraj. Moje mnenje je bilo, da mora iz svojih koncev iti stran, stran od starsev...ki mu dajejo potuho v vsem, ga razvajajo...V njegovem okolisu so tudi same beznice, kjer so ze ob 7ih pjani k krave. Mislila sem, sj ce se odseliva stran, ga bom ze porihtala glede alkohola...nebo imel vec zelje...Pomagala mu bom itd...Ampak se je odlocil ostati doma, ceprav sm mislila da me resnicno ljubi, kot mi je cel cas nakazoval. Ko je to izrekel sem bila sokirana..Cel svet se mi je podrl. Ker si sama nisem znala pomagati, sem se odlocila zaceti obiskovati psihoterapevta...je bolecina prevelika...Opisala sem ji situacijo, jokala kako on noce od starsev...doma...kako boli...mimogrede sem ji samo omenila alkohol njegove zascitniske starse, njegove pijane dogodke (v tujini razbil vrata, placal kazen, avto totalka, ponovno razbil avto, dobil 16 pik, padal po tleh, izrekel marsikaj)..In razgovor je tekel samo okoli alkohola...odpira mi oci, da je fant odvisnik... Jz pa kr nemorem ali nocem tega verjeti...
Prosim vse, ki ste imele oz imate partnerje odvisnike...kako zgleda taksno zivljenje?Se je situacija ob skupnemu zivljenju izboljsala ali je slabsa?Se alkoholizem stopnjuje ali se z leti zmanjsa. Ste mu pomagale in kako?
Meni je rekel, da k bom noseca da bo popolnoma nehal piti..
Prosim za zgodbe in izkusnje...nasvete...Pomagajte mi prosim.