Med.Over.Net

Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topič, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

Imate težave z zasvojenostjo ali kdo od vaših bližnjih? Potrebujete nasvet zaradi zlorabe alkohola, drog, iger na srečo, spolnosti, spletom ... Vprašajte in se posvetujte s strokovnjaki.

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti

Andreja

Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Daniela_Fiket

Peter Topič , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt

peter.topic

Pia Hren , dipl. biopsihologinja

Pia Hren

Diplomirala je leta 2014 in tako pridobila naziv diplomirana biopsihologinja. Po končani prvi stopnji se je vpisala na podiplomski program, kjer ji do zaključka študija manjka še magistrsko delo. Med študijem je spoznala praktično delo v izbrani ustanovi - Celodnevnem pripravljalnem terapevtskem centru za pomoč ljudem, ki imajo težave z odvisnostjo v Višnji Gori. Po končani praksi je tam pričela še s študentskim delom. Danes je v CPTC Višnja Gora zaposlena kot svetovalna delavka in se vsak dan veseljem vrača na delo.

Šola

Default avatar

Hhhkkkgh

Živijo!
Imam problem in ne vem kaj naj. Letos se moram vpisati na srednjo šolo in sem razmišljala o 2. Gimnaziji v Mariboru. Vsa leta do zdaj sem bila 100% odlična in sem imela vse predmete vedno zaključene 5. Zdaj pa vedno bolj opažam, da mi nekako pada zanimanje za učenje saj sem mnenja, da večina tega znanja sploh ne bom potrebovala. Vedno se nekako prisilim da se snov naučim ampak kaseje razmišljam ali je sploh vredno, da se trudim za nekaj kar bom dan po testu pozabila in nikoli več rabila znati? Menim, da so pomembni tudi odnosi med okolico, ne pa samo kakšne ocene imaš. Po eni strani mi je škoda, da ne bi šla na to gimnazijo saj imam možnost, po drugi strani pa ne vem kako bi mi šlo saj preprosto ne vem zakaj se učim (nimam pojma kaj bi v življenju delala) in bi se samo mučila brez razloga. Ima kdo mogoče kakšne predloge oz. drugačen pogled na situacijo saj bi mi zelo pomagali. Hvala.
Default avatar

Daniela_Fiket

Zdravo!

Ne vem, ali ti bo kaj pomagal moj pogled na tvoj problem. Namreč, sem oseba ki se že celo življenje uči, in ne mislim nehati dokler mi bo še pamet to dopuščala. Ali sem se velikokrat učila stvari ki jih potem nisem potrebovala? Morda. Kdo ve, kaj bom še potrebovala, moje mnenje je, da nobeno znanje ni odveč. Kvečjemu, sem marsikdaj presenetila sebe in druge, ker sem znala stvari ki jih ne bi pričakovali da jih znam. Zanimivo je, da je učenje pri meni samo spodbudilo radovednost, kar ne pomeni, da sem se vedno učila z lahkoto. Velikokrat sem se morala brcnit v rit, ampak sem bila potem vesela.
Nisem pa razumela tvojo logiko, da so odnosi z okolico bolj pomembni od učenja, saj se to sploh ne izključuje med seboj, prav obratno, odnosi so lahko boljši, globlji in bolj zanimivi, če smo tudi mi razgledani, načitani in imamo različne interese.
Vse to še ne pomeni, da je gimnazija edini in pravi izbor. Je pa dobra izbira za tiste ki še ne vedo kaj bodo počeli. Ali pa za tiste ki vedo, ampak si želijo eno široko izobrazbo in dober trening delovnih navad, kar je dolgoročno še najbolj pomembno.

Ker tvoje vprašanje ni "psihiatrično" sem ti odgovorila kot mama, ženska, in je to moje osebno mnenje. Lahko da imajo drugi drugačna in zato odpiram debato.

Lep pozdrav!
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: danielafiket.p[email protected]
http://psihoterapija-fiket.si