kako naprej
Pozdravljeni,
Nisem prepričana, ali imam težavo, ali ne. Gre za morebitne začetke alkoholizma, bi pa rada izvedela vaše mnenje o moji situaciji. Stara sem nekaj čez 30, sem pa poskusila alkohol že pri 13. ali 14. letih. Sicer je v moji družini prisotnega izjemno malo alkohola.
Do pred nekaj leti sem pila le v situacijah, ko se je šlo ven z družbo, nikoli nisem pila sama ali pa kar tako, ob »normalnih« dnevih. Redko sem tudi imela dneve oz. večere, ko sem se ga napila preveč, mogoče 3-4x v življenju. Pred nekaj leti pa se je počasi začelo dogajati, da sem skoraj vedno, ko sem šla na pijačo s prijateljem/prijateljico, naročila alkohol. Včasih je bil to samo eno pivo, včasih malo več. Ampak dogajati se je začelo po 3x na teden, za vikend pa seveda obvezno žuranje. Pred letom dni sem se preselila v skupno stanovanje s partnerjem, s katerim zdaj sicer nisva več skupaj iz drugih razlogov, sva pa rada kaj popila. Ko je zveza postajala vedno bolj težavna in sem tudi sama bila napeta, se je to moje pitje začelo dogajati vsak dan. Pa ne veliko, recimo nekaj dl vina ali 2 piva. Torej ne ogromne količine na en večer, ampak vsak dan po malem. Še po razhodu sem ohranila to navado. Že nekako najdem način, da kaj popijem, včasih je dovolj kak radler, če pa je na vidiku kakšno srečanje, pri katerem imam občutek, da moram dati več od sebe (recimo potencialen zmenek), lahko pride do treh piv.
Ker sem sicer precej samokritične narave, me to začenja pošteno motiti. Nekaj dni sem v zadnjem času preživela povsem brez pitja, potem pa sem si rekla, zakaj bi se tako držala nazaj, in sem spet začela s pijačo, dvema na večer. Zjutraj ali čez dan nikoli ne pijem, tudi redko, ko sem sama. Skoraj nikoli ne pijem žganih pijač, mogoče 2x na leto. Mi pa kljub temu ta razvada ni všeč.
Morda še nekaj besed o razlogih, zakaj mislim, da moram piti … sem precej energična, a tudi notranje napeta oseba. Zelo družabna, ponavadi opažena med ljudmi, kot bi imela neko verzijo sebe za javnost, bistvo pa samo zame. Ravno zaradi tega se mi »zdi«, da sem v rahlo opijanjeni verziji bolj sproščena, zabavna itd. Poleg tega me alkohol sprosti na notri, da lažje »utišam« svoje misli, ki mi sicer čez dan švigajo po glavi – in potem tudi lažje zaspim. V zadnjem času pa, če ne spijem kaj za pomiritev, nikakor ne morem zaspati – začenjam opažati, da gre morda za resno težavo.
Prosim za vaše mnenje, kako hudo je z mano 🙂 In morebitne nasvete, kaj lahko sama naredim, da preprečim nadaljnji razvoj te navade, če ne že kar odvisnosti.
Hvala!
Pozdravljena,
deefinitivno imate težavo. Ali gre za “začetke alkoholizma” ali za že odvisnost od alkohola je zdaj manj pomembno. Pomembno je, da ste količino alkohola ki vam je bila v življenju namenjena, že spila. Ne zgubljajte čas s poskusi zmanjševanja količine, popolna abstinenca je edini izhod v primerih ko se nadzor nad konzumirano količino alkohola že izgublja. Ja, težko bo. Morda vam uspe tudi sami, ali boste potrebovala pomoč. Kakorkoli že, ste verjetno še pravočasna, se splača ukrepati takoj, preden se začnejo kazati telesne posledice pretiranega uživanja alkohola.
Všeč mi je, da se zavedate vzrokov za svoje pitje, vendar se je treba v tem primeru tega lotiti drugače. Vsekakor vam svetujem psihoterapijo. Če boste imela abstinenčne simptome, pa je absolutno smotrno poiskati tudi pomoč psihiatra.
Lep pozdrav,
Pozdravljena, moj nasvet je, poglej na spletno stran http://www.aa-slovenia.si/
poišči kraj ki ti ustreza in pridi pogledat.
Srečno