Med.Over.Net

Zasvojenost in pomoč

Odgovarjajo: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti • Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka • Peter Topič, univ. dipl. soc. del., psihoterapevt • Pia Hren, dipl. biopsihologinja

Imate težave z zasvojenostjo ali kdo od vaših bližnjih? Potrebujete nasvet zaradi zlorabe alkohola, drog, iger na srečo, spolnosti, spletom ... Vprašajte in se posvetujte s strokovnjaki.

Andreja Verovšek , univ. dipl. soc. del, mag. poslovnih znanosti

Andreja

Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Daniela_Fiket

Peter Topič , univ. dipl. soc. del., psihoterapevt

peter.topic

Pia Hren , dipl. biopsihologinja

Pia Hren

Diplomirala je leta 2014 in tako pridobila naziv diplomirana biopsihologinja. Po končani prvi stopnji se je vpisala na podiplomski program, kjer ji do zaključka študija manjka še magistrsko delo. Med študijem je spoznala praktično delo v izbrani ustanovi - Celodnevnem pripravljalnem terapevtskem centru za pomoč ljudem, ki imajo težave z odvisnostjo v Višnji Gori. Po končani praksi je tam pričela še s študentskim delom. Danes je v CPTC Višnja Gora zaposlena kot svetovalna delavka in se vsak dan veseljem vrača na delo.

Kaj bi moral vsak najstnik vedeti o drogah? Starši pomagajte jim.

Default avatar

Andreja

Med mladimi je bil pojav drog vedno prisoten in verjetno ni starša, ki ga ne bi kdaj skrbelo za otroka in morebitno zasvojenost. Desetletja je bil nevaren alkohol, kasneje marihuana in cigarete. Ves čas so na trgu pojavljale tudi druge, katerih posledice so bile bolj usodne, oblike zasvojenosti težje in njihovo uživanje daleč bolj nesprejemljivo za okolico.

Informacije o njih so starši dobili v strokovni literaturi, kasneje je postalo informiranje tudi del preventivnih programov po šolah in v javnosti.

Danes se zdi, da vlada kaos in da se redno pojavljajo nove oblike drog, ki imajo vse bolj grozljive posledice. Zato smo spregovorili s strokovnjaki iz dveh nevladnih organizacij, ki nudita nasvete o pojavnosti drog in pomagata ob reševanju zasvojenosti. Z nami sta spregovorila Anja Mihevc, univ. dipl. soc. ped., vodja DrogArt Centra za svetovanje in psihoterapijo ter Jadranka Ivanković, dipl. soc. ped., vodja centra Društva Projekt človek. Sporočata, kakšna so njihova opažanja pri delu na terenu in o tem, kaj se dogaja.

V medijih se povečuje število objav in nenavadnih primerov. Katere so droge, ki so nove v Sloveniji in kaj je znanega o njih?

Anja Mihevc:
"Nove droge so prišle na sceno z namenom posnemanja učinkov že prepovedanih klasičnih drog. Trenutno je že veliko teh substanc na listi prepovedanih drog, vendar je običajno tako, da mladi uporabljajo tisto, kar jim je všeč glede na učinek, ne glede na status legalnosti. Najbolj popularen je 3 mmc oz. »sladoled«, ki je že toliko časa aktualen, da bi težko rekli, da spada pod t.i. »novo drogo«. Na terenu opazimo, da se vsake toliko pojavi kaj novega, vendar v večini primerov ne pride v širšo uporabo.

Smo se pa v zadnjih dneh oglasili in opozarjali tudi na pomen korektnega poročanja medijev o temi drog in opozarjali na škodo, ki jo lahko povzroči nekorektno in senzacionalistično poročanje (širjenje dezinformacij, ustvarjanje panike v javnosti, neutemeljeno namigovanje na dogodke, za katere ni dokazov, da so medsebojno povezani, ...), zato je vedno pri poročanju o tovrstnih stvareh pomembna korektnost, točnost in resničnost informacij."

Obstajajo kakšni podatki, kako je s trendom uporabe drog med mladimi? Kaj se povečuje, zmanjšuje?

Anja Mihevc:
"Če pogledamo splošno populacijo je med mladimi najbolj razširjena droga alkohol, sledi marihuana, v veliko manjši meri pa se uporabljajo druge droge (npr. kokain, ekstazi, spid).

Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD), v kateri se zbirajo podatki o uporabi različnih psihoaktivnih snovi med 15- in 16-letnimi dijaki leta 2011 (raziskavo ponovijo vsake štiri leta, tako da so jo ponovno opravljali v letu 2015, vendar aktualni podatki še niso na voljo), kažejo, da je najbolj pogosto uporabljena droga med mladimi alkohol (tega je kadarkoli v življenju poskusilo 93 % vprašanih), na drugem mestu je marihuana (23 % vprašanih je odgovorilo, da so jo poskusili kadarkoli v življenju).

6% anketiranih pa je odgovorilo, da so v vsem življenju uporabili katerokoli drogo razen kanabisa (od tega je 2 % vprašanih odgovorilo, da so kadarkoli v življenju uporabili ekstazi, 3 % kokain, po 2 % amfetamine, krek, LSD ali nek drug halucinogen in po 1 % heroin oz. GHB).

Podatke o razširjenosti uporabe novih psihoaktivnih snovi v splošni populaciji nudi raziskava Eurobarometer (2014). Rezultati pa kažejo na povečanje uporabe NPS s 7 % leta 2011 na 13 % leta 2014 (numerus za Slovenijo je bil 501 anketirancev v starosti med 15-24 let).

Seveda gre za podatke o tem, ali je nekdo že nekaj samo poskusil in ne nujno za redno uporabo oz. večkratno uporabo."

Kaj je najbolj nevarno pri uporabi drog?

Anja Mihevc:
"Učinki drog so zelo različni, odvisno od substance. Pri vseh substancah, vključno z najbolj popularno drogo pri nas, alkoholom, je najbolj pomembno, da posameznik ve, kje je njegova meja, da ima vedno kontrolo nad uporabo, da je najbolj pomembna osveščenost in informiranost o substanci. Mlade tudi spodbujamo, da poskrbijo eden za drugega ter da v primeru zapletov pokličejo na pomoč.

Pri prepovedanih drogah predstavlja največje tveganje to, da (ker se kupujejo na črnem trgu), se nikoli ne ve, kaj določena substanca vsebuje, ali so dodane še kakšne nevarne primesi."

Ste v svoji praksi opazili, kdo so ogrožene skupine mladih, ki posežejo po drogi? Katere so tiste osebne značilnosti družin, ki se srečujejo s to težavo?

Anja Mihevc:
"Težko je podati splošen odgovor, veliko je odvisno od človekovega značaja, vzgoje, družbe ter drugih dejavnikov.

Po eni strani je uporaba alkohola in drugih drog del eksperimentiranja in preizkušanja mej v času odraščanja in ni nujno, da preide v kakšne večje težave. Gre pa seveda za tvegano vedenje, ki lahko pripelje tudi do zelo hudih zapletov, zato mu je vsekakor potrebno posvetiti posebno skrb. Med razlogi za uporabo so nam mladi povedali, da droge uporabljajo za zabavo, ker so jim všeč učinki in tudi za to, da se lažje sprostijo in navezujejo stike z drugimi. Nekajkrat so povedali tudi to, da z alkoholom in drugimi drogami pretiravajo predvsem takrat, ko so v stiski, kar je zaskrbljujoče.

Poleg tega so povedali, da droge uporabljajo predvsem za to, da se lažje pogovarjajo s prijatelji, da se lažje z njimi pogovorijo tudi o čustveno težjih temah. Iz tega lahko vidimo, česa mladim primanjkuje in čemu bi bilo dobro posvetiti večjo pozornost.
Uporaba drog je vedno le simptom nečesa; vzrokov je veliko; običajno je osnova, iz katere mladi izhajajo ravno družina in njihova družinska dinamika."

Jadranka Ivanković:
"Mladostniki se med seboj razlikujejo po tveganju za razvoj zasvojenosti. En del (ne)tveganja leži v notranji strukturi posameznika, drugi del pa predstavljajo zunanje (ne)ugodne okoliščine.

Veliko tveganja predstavlja prisotnost alkoholizma ali uporabe drugih substanc v družini. V tem primeru lahko mladostnik z veliko verjetnostjo ponotranji vzorec vedenja, kjer se pred težavami in stresom umika v omamo. In zasvojenost je ravno to, beg pred samim seboj in težavami. Drugače pa so faktorji tveganja vezani na to, v kolikšni meri lahko mladostnik v svojem okolju izpolnjuje potrebe po slišanosti, pripadnosti, občutku lastne vrednosti, pa tudi, kako strukturirano življenje ima. Je čisto prav, da v življenju uživamo, a ugodje in odgovornosti/dolžnosti morajo biti uravnotežene, drugače ugodje postane samoumevno, posledično ni več tako ugodno, in potrebujemo močnejši odmerek, to velja v splošnem."


Kaj bi svetovali staršem, ki se zavedajo problema nevarnosti? Kako naj spregovorijo z mladostniki in katere informacije naj podelijo z njimi?

Anja Mihevc:
"Staršem, ki se obračajo na nas svetujemo predvsem to, da imajo s svojimi otroki kar se da odprt odnos. Zavedamo se, da je v času odraščanja to včasih zelo težko. Z otrokom naj se čim bolj odprto pogovarjajo tudi o temah, kot je žuranje, uporaba alkohola in drugih drog, brez obsojanja, a hkrati dajo jasno sporočilo, da je uporaba drog v času odraščanja še posebej škodljiva. Poleg tega so pomembne tudi jasno določene meje, jasno sporočilo, kaj starši odobravajo, z otrokom naj se jasno pogovorijo glede tega, kdaj naj pridejo domov, določijo skupna pravila ipd."

Ko nekdo potrebuje nasvet ali pomoč... Kam se lahko obrne?

Anja Mihevc:
"V primeru, da se mladi znajdejo v stiski, imajo težave z uporabo drog, bi želeli uporabo zmanjšati ali popolnoma prekiniti, se lahko obrnejo na DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo, Prečna ulica 6, Ljubljana, kjer je svetovanje anonimno, zaupno in predvsem namenjeno sproščenemu ter odprtemu pogovoru."

Jadranka Ivanković:
"Zasvojenost je proces, ki se razvija dlje časa, zato pri mladostnikih razen v redkih izjemah še ne moremo govoriti o njej, ampak o njenem razvoju, o stopnji tveganja.
Program za otroke in mladostnike se ukvarja s svetovanjem v zvezi s kemičnimi ali pa tudi z nekemičnimi sredstvi. Prevladujejo kemična sredstva, a zadnje čase ni zanemarljiva tudi nekemična problematika (zabavna elektronika, športne stave..)

Delo v programu Društva Projekt Človek poteka ambulantno. V obravnavo je vključena cela družina. Mladostniki 1 krat tedensko hodijo na individualne pogovore, prav tako imajo 1 krat tedensko mladostniško skupino, kjer obravnavajo teme, ki so pomembne v tem obdobju (samopodoba, vrstniški pritiski/dokazovanje, odnosi, postavljanje ciljev za odraslost...)

Starši 1 krat tedensko obiskujejo skupino, kjer so deležni seminarjev na temo dinamike zasvojenosti, vzgoje, meja ipd.
Poleg tega se za razreševanje vsebin, vezanih na družinsko delovanje izvajajo tudi t.i. družinska srečanja, kjer ob prisotnosti svetovalca razrešujejo svoje konflikte in postavljajo okvirje za prihodnje sobivanje.
Prav tako se 2 krat letno izvajajo tabori za mladostnike, občasno poleg skupine tudi aktivnosti, kjer čas preživljajo aktivno in zdravo.

Za začetek obravnave se lahko starši, ali pa tudi sam mladostnik obrnejo na nas prek telefona/interneta, nato pa se oglasijo pri nas na informativnem razgovoru. V primeru odločitve za sodelovanje, se nato podpiše dogovor, od podpisa dalje je program tudi plačljiv. V primeru želje po prekinitvi sodelovanja, se dogovor prekine brez posledic."


Vir: http://med.over.net/clanek/kaj-bi-moral ... gajte-jim/
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.