Hudo potreben fuka in srečanje z debeluhovo ženo – 3. del
Hudo potreben fuka in srečanje z debeluhovo ženo – 3. Del
Petkovo jutro. Veselo jo mahnem v službo. Danes naj bi poklicala Elza, da se domeniva …. da ji pridem pomagat pri izdaji večjega števila računov. Pri vsakem zvonenju planem po telefonu, a kar noče na drugi strani biti ona. Že proti tretji uri gre, ko končno pokliče Elza in hiti razlagati, kako je bila danes prezaposlena, kako ni utegnila prej.
Potem pa z malo hripavim glasom – skoraj zapeljivo se mi zdi: »Paaa… bi mogoče lahko prišel pozneje popoldne? Takrat se bo vse umirilo in bova imela mir?«. »Ja, seveda!« brez vsakega pomišljanja odvrnem. Rekla je »bova imela mir«!!! Le kaj to obeta? In spet zapleše pred mano slika obilnih privzdignjenih jošk, ki štrlijo proti meni in … in se ponujajo? Pa se res? Ali pa je to le plod moje strašne potrebnosti? In imam srečo, da me zadnjič preprosto ni klofnila? Kar strah me je. Si bom upal danes ponovno kaj takega?
Ah. Grem tja in bom videl.
Na dvorišču opazim oba avta. Vrata v klet so že zaklenjena in pride mi odpret. Nekam razposajeno nasmejana je, ponovno v strašno oprijetih kavbojkah, ki razkrivajo zelo močna stegna in mogočno rito, s katero med hojo močno poplesava v eno in drugo stran. Smešno: njeno oprsje me ponovno spomni na prifrknjene noske. V kar malo pretesni živo rdeči majčki se joški ponujajo daleč naprej. In njen ne tako zelo majhen trebušček se mi zazdi močno seksi.
»Živjo!« vsa vesela pozdravi. »Kako si?«. »Ah oprosti, pa saj midva se lahko tikava, ane?«
Ja, seveda, nimam nič proti! Ko bi ti vedela, kako še bolj domač si želim zdajle biti s tabo!
Vstopiva v moževo prazno pisarno. Torej ga ni. Zaklene vrata za nama in se odziba skrbno zaklepat še ena vrata. »Tu se gre v skladišče in potem gor v stanovanje«, mi pojasni. Opazujem slike na stenah – same debeluhove lovske fotke, s trofejami in seveda z njim v močno napihnjeni pozi ob uplenjeni divjadi.
»Pridi!«, me povabi v svojo pisarno. Tudi ta vrata tokrat zapre za sabo… in se nasloni nanje. »Veš, on je kar ljubosumen, zato je bolje tako«. Smehlja se in taka vsa zadovoljna in razposajena se mi zdi. Sedem in vključim računalnik. Ona pa stoji za mano, naslonjena na vrata, v majhni sobici, samo kakšen meter za mano. Medtem burno razmišljam….kaj naj zdaj? Ne želim je odgnati s kakšno neumnostjo. Ampak ona….očitno se ne jezi zaradi tistega mojega nepremišljenega brskanja po njenem oprsju pred dnevi? Prej se mi zdi, da skuša koketirati z mano…. Skušam biti sproščen. Vstanem in jo posiljeno veselo vprašam:
»No, in kje bova danes začela?«
»Ne vem«, se nesproščeno zasmeje in še kar sloni tam na vratih. Stopim čisto blizu k njej. Opazim, da je zaprla oči in usta ima malce odprta. Rahlo, zelo rahlo jo poljubim na ustnice. Ni bilo posebne reakcije….torej smem. Tokrat jo poljubim bolj korajžno in jeziček potisnem v njena usta. Sprejme ga in začne z jezičkom božati mojega. Čutim svojega malega, kako nemudoma otrdi in z jezikom se zapodim v njena željna usta. Z rokama jo objamem okrog bokov in povlečem tesno k sebi. Ne, sploh se ne brani! Z levo roko jo še vedno držim ob sebi, z desnico pa primem njen nebeško velik jošk in ga začnem gnesti. Če sem ga prvič samo božal, ga tokrat močno stiskam in vrtim. Rahlo zaječi. Desno koleno potisnem naprej in ga potisnem v njeno mednožje. Vse zavore so padle. Od naslade in vzburjenja ne razmišljam več, kaj smem in kaj ne. S kolenom ji drgnem njeno v jeans odeto mednožje. Majhna ženska je in zlahka ga dosežem. Kristus božji, upam da se zdaj ne odmakneš. Ne, ne, ni se odmaknila. Še sama si jo potiska po mojem stegnu navzgor in navzdol.
Nenadoma se ustavi. Spusti se z mojega stegna in odlepi z mojih ust in me gleda. Z roko seže do tiča in ga zelo nežno, neeeeeežno poboža. Kot bi hotela preveriti, če je bila dovolj zapeljiva. Oooo, seveda je bila. Spet tisti močni mravljinci v penisu in spet tista nezadržna želja, da ga končno spet vtaknem v željno, mokro in voljno muco. Ne drgni mi ga takole, prosim, saj mi bo še prišlo in bom strašno osramočen. Počasi se obrne stran od mene, skloni in potisne svojo mogočno rito nazaj. Z roko sežem v mednožje…tako od zadaj…in jo začnem drgniti, močno drgniti po jeansu…tam, kjer je njena muca. Grobo jo grabim ….in ona vozi svojo rito po moji roki….naprej in nazaj. Oba že strastno globoko dihava in….to je nemogoče zdržati. Preneham z roko tam doli. Vzravnam se in se s tičem naslonim na njeno nebeško rito. Tokrat sem jaz na vrsti. Butam v njo in ona močno vrača udarce. Mrha obvlada….. O mati božja, saj mi takole še pride. Zibava se naprej in nazaj in »natepavam« jo. Prekleti bedak… Takole oblečena …..Preblisne me, da bi jo začel slačiti. Prasičko potrebno za mene kurca že mesece potrebnega.
Ampak, hudiča….kje je njen dedec? Ljubosumen praviš, da je? Potem je mogoče, da zdajle vohuni po bajti? Ooo, ne. To je pa tazadnje, da naju zaloti, ko mu babo natepavam. Da me ne bi lovec s kakšnim svincem napolnil – namesto, da bi jaz napolnil njegovo babnico!?!
Ves nor sem od potrebe, da se spraznim. Ampak, ne upam si jo kar takole sleči in prav zares pofukati. Ne morem!!!!
Čutim mokroto v hlačah. Ni mi zares prišlo, ampak mali je spustil malo tekočine od vse napaljenosti, ki ni obetala srečnega konca.
»Prosim, pojdiva kam ven! Kam v naravo, Na Koseškega, Golovec….« moledujem.
»A ti ni všeč tukaj? Zaklenjena sva in sama.«
»Nelagodno mi je tule. Kje je on?«, vprašam.
»Ah, zgoraj se na računalniku igra.«, nejevoljno odgovori.
Očitno je ne spravim iz te luknje. Spet se divje zaliževa, drgnem ji mednožje v kavbojkah, ona drgne tiča v kavbojkah. Grobo jo grabim za rit. Stoka in šepeta: »O, Rok! Kaj mi delaš, kaj mi delaš…..«.
Gnetem ji šlaufke okrog bokov in občutim, da naju to oba nosi v strastne višave. Neskončno seksi je Elza, na kratkih nogah,…z veliko rito in joški….s trebuščkom…in…poplavljeno muco.
Noči se in treba bo iti. Težko bo takole. Le s težavo se odlepim od nje.
»Rok, ooooh, kaj mi delaš? Do kolen sem mokra in zdaj moram gor.«
»Prideš jutri spet?«, skoraj zapeljivo vpraša.
In ob izhodu zelo glasno vpraša: »Gospod Rok. Ali bi bili tako prijazni in možu prinesli kakšno zanimivo igrico?«
In mnogo tišje doda: »Bom imela več miru pred njim«. In se pomenljivo zahihita. Tokrat mi je njen smeh deloval neumno.
Zmedeno odidem. Sem sploh pozdravil?
