posvojitev iz tujine
z možem sva 45 in 47 let in želiva posvojiti otroka; ker v Sloveniji in v Makedoniji ni nič že nekaj let, me zanima, katere so druge države in opcije, da ne čakaš 5-10 let: Rusija, Bolgarija… oz. kam se naj obrnem; žal je že tako, da se naši CSOD na nas učijo oz. jih učimo mi in bo čez 5 let verjetno veliko bolje, samo nekaterim leta dokončno gredo
Spoštovana,
zanima me, če lahko napišete kaj več informacij o Ukrajini, ker trenutno tudi midva z možem čakava na številko oz.datum, ko bova odšla tja po otroka. Ali ste že bili tam ? Kako to poteka ? So grozno komplicirani glede papirjev ? Midva že imava eno posvojeno hčerko in sva se odločila še za eno, pa sva že kar radovedna in neučakana… Lep pozdrav !
Pozdravljena Emy.
Tudi midva močno razmišljava o posvojitvi. Kako daleč ste že vi? Ste že poslali vse papirje v Ukrajimo.
Ali me lahko kontaktiraš na email [email protected] imam kat nekaj vprašanj.
Lp Eva**
pozdravljene!
Tukaj v Ukrajini je situacija zelo pestra, ker zakone in postopke zelo pogosto menjujejo. SE pa splaca vztrajati in pac priskrbeti kak papir vec lai drugacen. sedaj so uvedli neke kvote na drzavo, ki pa jih bodo najbrz kmalu spet opustili, spremenili. Nas veleposlanik se za Slo zelo zavzema. Lepo skrbijo za naju tukaj v Ukrajini.
Otrok je veliko, so krasni. Zadnjih pet let jim gre malo bolje – zasluga mednarodnih posvojitev in dobrodelnih organizacij. Leta nazaj jim niso imeli dati kaj za jesti, kaj za obleci.
ker bi vecina posvojiteljev rada cim manjse otroke, starejsi ostajajo, obsojeni na zivljenje brez toplega doma. Pa si zelijo posvojitve! Ganljivo je, ko te 5 let star ali do 7 prosi, ce se njega vzames.So zelo lustni in brihtni!
Torej: otroci so, cakajo na starse in so vredni vsakrsnega truda.
Lep pozdrav iz U.
Organizirano preko zavoda S.O.S. otroci potekajo posvojitve iz Ukrajine, Rusije, Kolumbije in Mehike. Pomagamo tudi z Makedonijo.
Lianna možno sicer je, vendar težava v Bosni je vera. Muslimanska vera namreč prepoveduje posvojitve oz. so te možne le z garancijo, da bo otrok ostal te vere. Slovenski par pa tega ne more dati. Če bi vseeno radi poiskusili vam lahko na zavodu posredujemo precej podatkov in ponudimo pomoč.
Preko Slovenije ne more urejati papirjev, drugače pa velja vse isto kot za nas, pripraviti morajo vse papirje, jih overiti, jih prevesti in tako naprej – se pa tedensko spreminjajo kakšne podrobnosti glede papirjev zato je dobro se znova in znova pozanimati, pa tudi sproti ti zavračajo in če še kakšno podrobnost zahtevajo itd.
hei hei!
Stara sem 16 let ( vem da sem še premlada za posvojitev ) ampak je moja največja želja posvojiti otroka. Ni le modna muha ali kar koli, to da želim posvojiti črnčka. To je močna srčna želja, ki želi priti na plan in se uresničiti. Prebrala sem že kar nekaj blogov, ko je kdo omenil, da želi posvojiti črnčka so se v večini primerov “spravili” nanj, češ, da je to zaničevanje, da to delajo zaradi prepoznavnosti in da v večini primerov otrok trpi.. kar koli, vendar ima vsak svoje mnenje, želje in po mojem mnenju je tu veliko pomembno na vzgoji otrok. Vsakega človeka je potrebno spoštovati.. Pa naj bo zdrav, bolan črn ali bel človek. Ni primerno, da se ljudje “pričkajo” zaradi življensko tako pomembnih zadev. Zanima me če morda kdo ve kako je z zakonodajo v npr. Afriških, Azijskih… državah, kakšni morajo biti človekovi standardi za konzulat v teh državah…
Lep pozdrav!
Oprosti, ampak mislim, da si reš še premlada, da razmišljaš o posvojitvi. Verjamem, da se ti otroci smilijo in da bi si želela, da pomagaš neki siroti. Vendar je vsa stvar precej zahtevna in ni tako preprosto, kot se morda zdi.
16 let imaš. Ne veš, kaj ti bo še prineslo življenje, kakšen bo tvoj partner, kaj si bosta želela skupaj. V tem trenutku ti želim samo to, da si boš nekoč ustvarila svojo lastno družino, in potem morda posvojila še kakšnega otroka, če bo tvoja želja še živela v tebi.
Draga moja, uživaj svojih 16 let!!!
LP
najprej hvala za odgovor, čeprav ni ravno po mojem okusu 🙂
Zelo dobro se zavedam, da to ni odločitev iz danes na jutri, da na takšno odločitev nemoreš vplivati sam, kakorkoli. Odločitev ni dokončna, nasprotno. O tem bom razmišljala ko bodo moja leta in urejenost življenja temu primerna. Za zdaj se bom raje posvetila šoli, sebi ter ” mladostniškemu” življenju. Kljub temu pa me vseeno zanima, če morda kdo ve kaj o zastavljenem vprašanju.
Lep pozdrav
