Pozdravljeni forumovci/ovke. Sicer tega foruma ne spremljam (ga tudi verjetno ne bom, bom ostal kar pri svoji temi.), mi ga je pa dobra prijateljica priporočila, pa sem se odločil da povprašam (itak me nihče ne pozna, in nimam kaj izgubiti.)
S partnerko sva bila skupaj dobri 2 leti (ona 22, jaz 24). Je super punca, delavna, nežna, je znala zadovoljit moje potrebe, velikokrat me je presenetila z darili, podpirala me je v skoraj vseh stvareh, skratka - super.
Delala sva na prihodnosti in si tudi že omislila otroka. (ki bo kmalu upihnil 8. mini svečko).
No, preteklo je že skoraj 5 mesecev od najine razveze, in ona bo čez 10 dni praznovala 3. mesec nove zveze z novim fantom. Jaz sem to že nekako prebolel, ampak vseeno me še stisne pri srcu ko pomislim na to. Ampak naj bo z njim, če si želi. Midva sva končala, in to je dejstvo. Ni pa dejstvo a za vedno.
Za otroka mi ni težko skrbeti, velikokrat mu kupim kakšno igračo, oblačilo, oz. skoraj vsakič ko ga vidim. Je priden, igriv, nasmejan, daje mi tisto energijo ki jo rabim, da se ne sekiram toliko za svojo bivšo, ampak preprosto grem naprej, z njim. In nočem da vpliva to na njega, da se midva kregava oz. da oddajava negativno energijo nanj.
Kolikor sem opazoval oz. sva se pogovarjala s to bivšo o njenem ljubezenskem življenju, je to virtualna zveza, zmešana z realnostjo. Si razlagam tako, da je punca( po tem ko sva se razšla) zašla v virtualno življenje in si tam našla tipa, s katerim je zdaj skupaj in v katerem je našla neko uteho. Kolikokrat se realno dobita mi pa tudi ni jasno. Živita pa daleč narazen, tako da več kot enkrat na mesec dvomim da se. Tudi ko je pri meni, je dosti na računalniku (skype, facebook..) in se pogovarja z bogvekom vse.
Je pa problem, ker sva se dogovorila da se ne bova prepirala za preživnino, ampak bova preprosto oba poskrbela zanj, oba mu bova kupila kar bo rabil, itd.. Zato tudi ta bivša punca večkrat pri meni prespi s tamalim in ga potem, po nekaj dneh tudi odpelje. Medtem ko je pri meni, gre tudi k svojemu fantu (od mene ji je najbližje do njega) pa mi ni problem paziti tamalega. Sam (še) živim pri starših.
Sicer ne vem a bi si iskal drugo, ali bi počakal še kaj časa (nevem koliko), da vidim če se bosta res razšla in potem poskusim s bivšo?
Ker če si najdem drugo in se potem ona razide, ter hoče nazaj k meni, bom v vsakem primeru prizadel eno srce.
Čustva do moje bivše bom vedno imel, že zaradi otroka, pa tudi zaradi tega, ker je tako super punca (ne glede na vse kar se je zgodilo med nama, ne spremenim mnenja o njej.), ampak imam občutek da sem jo prebolel, oz. da sem pripravljen it naprej v ljubezni.
Nevem, kaj mi svetujete? Bi vas pa prosil, za res VELIIIKO nasvetov, ker več glav več ve. 
"Pravi" moški odpravi ženske dvome