Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

hočem da je boljši oče

Odgovori Nova tema
Default avatar 4410 10 Jun 2012 21:51

Pozdravljeni!

Imava 8 mesečnika in se nenehno kregava. jaz sem na porodniški on pa hodi v službo ter v oskrbi ima še z eno osebo mini kmetijo.

Zadeva: pred prihodom otroka sva se razumela odlično, mislila sem da bo super oče saj je super oseba ter zelo zelo vredu človek...ampak pojavila se je težava in sicer najin otrok mu je na tazadnjem mestu kmetija pa na prvem. in vse kar more narediti za otroka mu je zelo težko in če je le možno naredi mislim da zanalašč, tako grdo da rajši jaz prevzamem vse.

on prihaja iz družine ki so vedno imeli kmetijo in se po vsej verjetnosti tudi z njemu ko je bil otrok niso kaj dosti ukvarjali. jaz pa prihajam iz družine, ki je bil oče dosti prisoten, ne seveda kot mama, ampak se je smo ga videli vsak dan.

Pri nama pa me moti, kajti njemu se zdi očitno normalno, da zaradi kmetije ki ni velika 4 krave, otroka ne vidi vsak dan. boli me ko se je otrok začel zavedati očeta in včasih se mi zdi da zvečer joka ker ga pogreša.

Nekaj časa nazaj sem se sprijaznila češ "sej sem prišla na kmete in tukaj je tako povsod". nakar ta druga oseba, ki imata skupaj v oskrbi kmetijo dobi otroka in ta oseba si vsak dan vzame čas da pelje otroka na sprehod in...

In sedaj ko vidim, da se ob delu na kmetiji tudi da ukvarjati z orokom in ga videti vak dan..sem tako besna...še nikoli ni bilo toliko negativne energije in žalosti v meni.

sicer pa da ne bo pomote, kadar jaz do " konca znorim" (v bistvu niti se ne znam zelo ujeziti), takrat moj mož postane za kak dan dva super oče, pelje g ana sprehod, mi zamenja eno planičko, se z njemu igra.. ko pa jaz popustim in sem vsa vesela kako super družina smo, se začne postopno isto nazaj...

ne vem kaj nej naredim. nisem dobr retorik, nisem človek ki bi vsak dan težil...najrajši bi se čisto zaprla vase in ne imela nič več z njem.

prosim naj mi kdo svetuje kaj naj naredim. kaj naj na sebi spremenim kako naj to sprejmem. požrla bi se od zavisti, ko vidim druge očete kako svoje otroke peljejo na sprehod in zvečer dajo v pojsteljo svojega otroka. želim si da bi imel moj otrok tudi priložnost imeti dobro družino z mamo in očetom. to in zdravje mi pomenita vse na svetu.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar JernejaDimecBratina 3 Jul 2012 20:37

Pozdravljeni, 4410!


Imate dojenčka, mlada mamica ste in se trudite za otroka pripraviti najboljše možno okolje za njegov razvoj. Prepričana sem, da vam uspeva dajati otroku veliko nežnosti, topline, občutka ljubljenosti in sprejetosti ter da ga dobro negujete. Razočarani, prizadeti in besni pa ugotavljate, da se mož ne ukvarja toliko z otrokom kot si želite in pričakujete vi, obenem pa tudi vi zelo pogrešate moža. Najbolj vas je razočaralo moževo ukvarjanje s kmetijo, katero ga je toliko prevzelo, da zanj v prvi vrsti obstaja le delo. Verjetno ima mož od doma tudi model očeta, ki veliko dela in skrbi za materialno plat, ob tem pa mu zmanjka časa, volje in pripravljenosti za ukvarjanje z otrokom, pa tudi z vami kot ženo, kar pa ga ne opravičuje. Mož je morda kot otrok in mladostnik zelo pogrešal svojega očeta in bi bilo dobro, da bi šel v svoje otroštvo pogledat kakšni odnosi so bili tam in skušal to dati svojemu otroku. Vendar je zanj to nekaj najtežjega, bolečega in ga ne more nihče prisiliti. Sam bo moral priti do tega. Prav tako je to, kakšen oče je in koliko se ukvarja z otrokom, odgovornost moža in vi mu pri tem ne morete pomagati ali ga nadomestiti. Ko se bo mož odločil, da želi resnično biti oče, da želi svojemu otroku dati vse najboljše, kar premore in zmore, bo vse drugače. Ne vemo pa še kaj je v njem, kar mu preprečuje, da bi to tudi storil.

Vi čutite, da otrok vse bolj potrebuje tudi moški lik, očeta in ste žalostni in jezni ob tem, da tam oče je, pa si pogosto ne vzame časa za otroka. Vam ni potrebno le nemočno sprejemati moževe in očetovske pasivnosti, on je odrasel moški, mož in oče in mora poskrbeti tudi za svoj odnos z otrokom in si organizirati svoje delo tako, da bo uspel vključiti tudi otroka. In vas. Vi ste sicer lahko v vlogi žene, ki moža spodbuja, mu daje prostor in možnosti, da se tudi on začne bolj ukvarjati z otrokom, smete pa resno vzeti tudi vašo jezo, če se on kar odmika. Pomembno je, da večkrat pohvalite vsa moževa prizadevanja, ko se trudi biti več z otrokom, da ovrednotite njegove napore biti oče, da mu poveste kako veliko njegov preživeti čas z otrokom pomeni otroku in tudi vam, da spregovorite o tem kaj čutite in si želite vi. Drugo vprašanje je zakaj kar dopuščate takšno stanje, od kod vam toliko besa in zakaj ne smete biti jezni oz. odločni večkrat oz. že prej, pač pa le ko »v celoti znorite« kot ste napisali. Ne vem kaj to pomeni, predstavljam pa si, da mož takrat čuti, da gre zares in da vam je »pametno« ustreči. V kakšno situacijo se nekje globoko podzavestno zapleteta in kaj vsak od vaju takrat doživlja in kako je vajinemu otroku se ne da kar določiti. Pomembno je, da vsak prevzame odgovornost za svoje ravnanje ter da se začneta o tem kako vama je pogovarjati vidva. Smete pa vztrajati pri tem, da določen čas, ki si ga morda sam izbere, preživi tudi on z otrokom, vi pa se takrat lahko nekam odmaknete in jima preprosto pustite, da najdeta svoj ritem in svoje trenutke drug z drugim. Pomembno pa je, da se vidva dogovorita kako in kdaj bo on opravljal svojo očetovsko vlogo in da nekatere stvari počakajo nanj in jih ne naredite namesto njega.

Ne vem kako težko vam mora biti doživljati vedno nova razočaranja, nemoč, jezo in pravite, da bi se v obupu, prizadetosti in užaljenosti najraje otroško zaprli vase in moža tako ignorirali in mu z »odigravanjem« sporočali, da se z njegovim ravnanjem ne strinjate. Lahko pa odkrijete od kod so vam poznani takšni vzorci reagiranja in vsa ta občutja odraslo daste v besede. Pomembno je, da poskrbite zase, da se boste vi kot mama dobro počutili in to bo čutil tudi vaš dojenček, ki najbolj potrebuje zadovoljno mamo in očeta.

Vse dobro vam vsem želim.

Jerneja Dimec Bratina,
spec.zakonske in družinske terapije,
zakonska in družinska terapevtka

NOVO UPANJE,
individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje,
Goriška cesta 17
5270 Ajdovščina
030/235 117
[email protected]
www.novoupanje.si
Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ne morš verjamet 3 Jul 2012 21:07

odrasla sem na veliki kmetiji in ne boš verjela, oče, ki ima danes čez 80 let se je ukvarjal z otroci. Tudi moj brat, ki je ostal na kmetiji vsak dan vidi otroke. Si se zmotila, ko si mislila, da mu bo mar otrok, to se zgodi mnogim ženskam. ne vem, kako bi lahko vnaprej vedele, kakšen oče bo nekdo, če katera ve, naj mi sporoči. Premalo si samozavestna, to tvoj mož čuti in te ne spoštuje, ker ti nimaš spoštovanja do sebe. Nauči se živeti zase in za svojega otroka. Dvomim pa, da lahko moža prisiliš, da mu bo mar zate in za otroka.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar sams 5 Jul 2012 12:43

Sam sem tudi že očka in glede na ostla ei zokolice bi skoraj lahko rekle, da se kar nadpovprečno ukvarjam z njim. Zato bom predstavil moj pogled. Prvo kar si moški ne želimo je nekega pritiska s strani žene. Ti ga mogoče izvajaš, ker pač ne funkcionira tako kot imaš ti naslikano. Pa sta se mogoče pogovarjala kako ima on v glavi naslikano družino oz. svojo vlogo v njej? Problem je lahko tudi to, da si omenila, da nisi dober retorik. Jah veš, nekateri moški hitro vse narobe vzemajo in je potem kreg pri bajti. Ženska hitro vskipljiva, ne zna izbirati besede, moški pa užaljeni medvedek in posledično, da se temu izogne nekaj dni lepo poskrbi, da ima ima malo miru.
Jaz bi predlagal, da se o tem z njim pogovoriš na kar se da prijeten način. Brez da si s tem obremenjenea v glavi. Na kakšen dan ko bo ekstra dobre volje in se bo pripravljen pogovarjat. Pa ga vprašaj malo tudi na okoli. Daj malce pozornosti tudi njemu. Ne, da si skoncentrirana samo na otroka. Mogoče mu pa ti manjkaš in nevede odklanja otroka? Posveti se malo njegovemu občutku, kaj on čuti, kaj se mu plete po glavi in bodita odkrita. Povej muz, da si želiš kakšen dan sama preživeti z njim ali pa vsaj večer, da se mal pocrkljata kot nekoč. Naslendji dan pa da skupaj doživite kakšen lep izlet. Naj vidi, da je otrok lahko res biser, ki ti z nedolžnim nasmehom prinese večjo srečop kot marsikaj drugega. Ampak ne pritiskat nanj v smislu...nič se ne ukvarjaš z njim, pelji ga vsaj na sprehod. Naj najprej vidi kako se kot družina lahko zabavate in mogoče se bo sam začel premikati v smeri da se mu bo bolj posvečal. Mislim, da je ob tem zelo pomembno, da vidi, da ni z pridobitvijo otroka, izgubil tebe. Kako pa je s psolnostjo pred otrokom in sedaj? Ter vajinim odnosom prej in sedaj?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Enkica 6 Jul 2012 12:00

Sem redna bralka tega foruma in zelo zadovoljna kadar se oglasi tudi kakšen moški :) Hvala.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh