Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

mož ignorira nosečnost

Odgovori Nova tema
Default avatar kmaluspetmami 1 Sep 2011 09:51

Dober dan, na forumu "starševski čvek" sem odprla debato glede mojih težav, da se ne bi ponavljala bi kar kopirala link, zelo bi vam bila hvaležna za kakršen koli namig, nasvet, idejo, kako se lotiti reševanja mojih težav, lep sončen dan želim

http://med.over.net/forum5/read.php?151,7157615

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar JernejaDimecBratina 1 Sep 2011 15:28

Pozdravljeni, kmaluspetmami!

Ste tik pred rojstvom drugega otročka in ob vaših vprašanjih in stiskah, ki jih doživljate, lahko že zaznamo vaše pristno materinsko navdušenje nad pričakovanjem malega bitjeca, kar pa žal skali tudi polno žalosti, razočaranja, jeze in občutka nesprejetosti in nerazumljenosti, ki jo doživljate v odnosu z vašim možem. Ni vam niti najmanj enostavno in popolnoma razumljivo in naravno je, da se ob tem ne počutite dobro in da zapadate v začarane kroge neutešljive želje in hrepenenja po sprejetosti, ljubljenosti in občutku zaželenosti. Želite si vsaj malo pozornosti s strani moža (tako telesne nežnosti kot tudi čustvene pripadnosti in želje, da bi sprejel vas in vašega otroka) in občutka, da bi vam pokazal svojo naklonjenost, razumevanje in sprejemanje, kar vam kot ženi v resnici pripada, kakor ste že sami zapisali, ne vemo pa kaj vse se dogaja v vašem možu in morda kakšni strahovi in groze, lahko tudi jeza in občutek odrinjenosti, morda tudi izigranosti, zamenjanosti in ogoljufanosti, prizadetosti, zamere ali užaljenosti se bijejo v njem… Vi in otroček sigurno niste krivi za vse to, se mu pa ob vas lahko marsikaj prebuja in spada nekam v njegovo preteklost. Tako kot se tudi vam ob njem prebujajo najbolj težki občutki odrinjenosti in nesprejetosti in nezaželenosti, kakor ste jih nekje nekoč že morali doživljati in kakor ste v enem od naslednjih postov že tudi zapisali. Boleče je in hudo, da podoživljate te težke občutke, ki so morda prav v tej nosečnosti še posebej izraziti in krivično je, da ob tem nimate nikogar, ki bi vam te stiske pomagal sprejeti, začutiti, razumeti in ubesediti in s tem nekako predelati. Seveda največ pričakujete od moža, ki se mu pa ravno na tem področju prebuja tudi verjetno največja ranjenost in vam je zato žal najmanj sposoben dati to,kar bi vi najbolj potrebovali in želeli. Mož na drugi strani verjetno zelo podobno od vas pričakuje, da bi vi razumeli njegovo hladnost in zavračanje in ignoriranje kot njegovo stisko iz katere ne zna najti izhoda in od vas pričakuje pomoč, sprejetost in spodbudo, kar pa ste mu vi v svojem razočaranju in bolečini zdaj najmanj sposobni dati. In tu je začarani krog iz katerega je najtežje najti izhod. Vi pričakujete razumevanje in sprejetost od njega, on pa od vas, čeprav vam to pokaže na drugačen način kot mu kažete vi. Obema pa se nezavedno odvijajo in vrtijo in ponavljajo neka težka, nerešena in nepredelana občutja, ki so se vama dogajala v otroštvu ob drugih ljudeh in verjetno v drugačnih situacijah, vendar z namenom, da bi jih tokrat zmogla predelati, razrešiti in tako zaceliti te rane. V takšnih situacijah se vedno znova vsak od partnerjev ujame v svoje nezavedne družinske vzorce in zato ponavadi sama ne zmoreta rešiti te situacije, pač pa se običajno žal ponovi začaran krog bolečine, občutkov zavrženosti in nesprejetosti, obtoževanja in nerazumevanja drugega, kar pa je čista krivica do obeh. S strokovno pomočjo zakonskega in družinskega terapevta se da vse to počasi umestiti v prave okvire, prepoznati kaj se nam v resnici dogaja in dobiti moč, načine in spodbude za nadaljevanje življenja na drugačen način. Res je nato odločitev in sprejem odgovornosti na strani vsakega od partnerjev, vendar je najprej pomembno, da si oba dasta priložnost odkriti kaj se sploh dogaja v medsebojnem odnosu, katera občutja se prebujajo, kako jih doživljata, odkod so poznana in zato domača (čeprav boleča in v odraslosti nepotrebna ponavljanja)… in brez obtoževanja in iskreno spregovoriti o najtežjih in zato najbolj ranljivih občutjih, od katerih bi najraje pobegnili, da nam jih ne bi bilo potrebno spet čutiti…

Žal vam kakega konkretnega nasveta ne moremo dati, pot je le v tem, da si dovolite čutiti kot čutite, vedeti, da zato z vami ni nič narobe in da niste še ena tečna nosečnica, pač pa mamica, ki si pod vplivom nosečnosti dovoli biti toliko v stiku s sabo in svojim telesom in s svojim otrokom, da si sme verjeti, da so njena hrepenenja nekaj najbolj normalnega, spoštovanja in nežnosti vrednega in da ji to pripada. Verjamem, da vam je zato težko in morda ponižujoče prositi moža za toplino, objeme in telesne nežnosti, ker se vam ob tem na nek način ponavlja domače vzdušje, da ste morali prositi za drobtinice naklonjenosti in pozornosti kot otrok ob mami, ki je bila okupirana in prezasedena z drugimi stvarmi, vendar je to bilo nekje nekoč, vaš mož pa je tukaj in sedaj ob vas in verjetno sploh ni tako nedostopen in hladen kot ga morda vi (po)doživljate, pač pa si najbolj želi, da bi prav vi zmogli o teh občutjih obojestranske zapuščenosti, pogrešanja topline in nesprejetosti spregovoriti na sočuten in ljubeč način in tako odpreti pot tudi njegovim blokiranim občutjem. Ta« odblokiranost čutenj« se seveda ne bo zgodila kar sama od sebe in naenkrat, pač pa bo potreben daljši proces varnega, ljubečega in sočutnega vzdušja za vaju oba, da bosta z obojestransko odločenostjo in pripravljenostjo začela v resnici graditi vajin zakonski odnos, ki je temelj in vir zadovoljstva tudi za materinsko in očetovsko ljubezen.

Verjetno se vam ob rojstvu drugega otroka še na posebej intenziven način prebuja vaš odnos z mamo in z njenimi doživljanji, ko je ona nosila in pričakovala vas (prvi otrok je ponavadi bolj očetov in nosi njegov nezavedni svet, drugi bolj mamin…). Morda je tudi mož drugi otrok in se mu prav tako nezavedno odpirajo neki nerešeni občutki iz zgodnjih odnosov z mamo oz. očetom ali pa odnosom med njima… Stvari in vprašanj je še veliko, pa jih tukaj in sedaj ne moremo naslavljati.

Če si bosta želela skupaj (ali pa morda za začetek samo vi) poiskati pomoč najbližjega zakonskega in družinskega terapevta, si seznam centrov in terapevtov lahko najdete na spletni strani Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (www.zdt.si).

Želim vam, da bi se zmogli umiriti in zaupati v svoje materinstvo in še na poseben način začutiti in umiriti otročka in mu dati točno tisto, česar vaši starši niso zmogli v še bolj polni meri, ob tem pa v vajin odnos pritegniti tudi moža, čeprav namesto njega ne morete storiti prav ničesar.
Vse dobro vam vsem želim.

Jerneja Dimec Bratina,
spec.zakonske in družinske terapije,
zakonska in družinska terapevtka

NOVO UPANJE,
individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje,
Goriška cesta 17
5270 Ajdovščina
030/235 117
[email protected]
www.novoupanje.si
Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar še ena tečka nosečka 1 Sep 2011 20:12

Hvala vam za obširen in razumevajoč odgovor, ni kaj veliko za dodati, gremo po tej poti napraj, hvala in lep pozdrav

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh