ko je parner obseden s pornografijo…
Stara sva 25 let in skupaj leto in pol.
Moj partner ima precejšnji libido; že mesece imava spolne odnose približno 5x na teden. Vedno se sicer ne strinjam s tem, ker me fizično že vse boli, vendar ga želim osrečiti in tako to traja že zelo dolgo. Tudi med menstruacijo, lažjimi boleznimi (vnetjem mehurja itd) poskusim narediti vse, da bi ga zadovoljila.
Zgleda mu to ni dovolj; pred meseci sem ugotovila, da je na mojem računalniku preko interneta gledal pornogrfijo in verjetno to ni bilo prvič. Lagal mi je v obraz, da tega ne počne, dokler nisem ugotovila tega sama, ko je pozabil počistiti zgodovino v brskalniku.
Pred dnevi, pa sem doživela šok: zjutraj sem normalno stopila v dnevno sobo in ga zasačila med mastrubiranjem na internetu. Zadelo me je kot strela; počutila sem se grozno ob pogledu na to, kako se vzburja na pogledu na druge ženske – enostavno nisem bila pripravljena na to. In počutila sem se izdano: skoraj vsak dan mu omogočim seks, on pa se ne more odpovedati pornografiji.
Ne vem kaj naj naredim… Imel je že manjšo afero in sva nekako šla skozi to (tudi zato se trudim da bi bilo najino spolno življenje tako živo – nočem, da me vara). Pojma nimam kaj naj sedaj…
LP
Pozdravljeni, Melisse!
Doživljate šok za šokom, ko odkrivate vedno nove razsežnosti partnerjeve obsedenosti s pornografijo in doživljate ponižanje, prizadetost, obup in nemoč in se verjetno počutite grozljivo, ker ne veste več kaj bi v zvezi s tem še storili, da bi mu preprečili za vas žaljiva in ponižujoča dejanja. Verjetno ima vaš partner težave z odvisnostjo od spolnosti, pornografije, samozadovoljevanja in doseganja užitkov ob vseh teh dejavnostih. Zapisala sem z odvisnostjo oz. zasvojenostjo, kajti, če nima nadzora/kontrole nad sabo in svojimi dejanji in s tem ne more oz. ne bo mogel prenehati, ga odvisnost od orgazma obvladuje in spravlja v vedno večjo stisko, podobno kot pri vsaki odvisnosti (vedno večje količine, vedno močnejši odmerki – ki umirijo telo in ga začasno sprostijo – kmalu pa zahtevajo novo dozo…). Tako bo moral najprej on sam ugotoviti, če zmore s tem početjem popolnoma prenehati (=abstinirati) dovolj dolgo časa in če zmore sam prevzeti nadzor nad svojimi impulzi, da bo ugotovil, če gre tu dejansko že za pravo odvisnost in bo potreboval strokovno pomoč za odvajanje od odvisnosti, ker ga stvari presegajo, ali pa gre pri njem šele za fazo eksperimentiranja z »drogo« in ga stvari kemično-hormonsko še niso tako močno zapeljale v začaran krog odvisnosti, da bo zmogel sam prenehati. Tako je to v celoti njegov problem in je samo od njega odvisno, če se bo odločil tem stvarem priti do dna, kar pa zanj vsekakor ne bo enostavno. Poudarjam pa, da je to njegova odgovornost.
Vi pri vsem tem nikakor niste krivi in partnerju te odvisnosti niste mogli in je tudi zdaj ne morete preprečiti oz. ga odtegniti od teh dejanj, niti z vašo stalno pripravljenostjo na spolnost, niti z vsakodnevnimi spolnimi odnosi, niti z največjo prijaznostjo, urejenostjo in podobnim, ker je to povsem njegova odločitev in odgovornost. Vi lahko le globoko razmislite in ugotovite koliko časa boste to še dopuščali oz. mu boste čim prej jasno postavili meje, ki so za vas sprejemljive in pri teh mejah vztrajali. To pa tudi za vas ne bo najbolj enostavno, vendar verjamem, da zmorete in smete poskrbeti zase. Pripada vam. Pripada pa vam tudi spoštljivost in upoštevanje sebe in svojega telesa.
Trudite se ustreči partnerju in se mu prilagajate in predajate spolnim odnosom tudi takrat, ko vam osebno sploh ni do tega in celo ko imate vnetja sečil oz. ko ste bolni ali ko doživljate bolečine. Zakaj bi mu morali ustreči in iti čez sebe in svoje telo? Kako grozno vam mora biti, ko se sicer v dobri veri, da mu s tem pokažete svojo ljubezen in naklonjenost, ponižate in razvrednotite svoje dostojanstvo, ob tem pa ostajate sami, čustveno nezadovoljeni in razočarani. Melisse, ni vam potrebno zastavljati sebe in svojega spoštovanja vrednega telesa za vsako ceno. Vredni ste veliko več. Moški, ki spoštuje in ima rad žensko, je pripravljen upoštevati in spoštovati tudi njena čustva (o tem tu sploh še nismo govorili!), zlasti pa upoštevati kako se ona počuti, kako je njej in se je pripravljen kdaj tudi odreči spolnim odnosom, če bi šlo tu zgolj za njegov užitek, še posebno če gre na račun njene utrujenosti, bolezni, bolečine ipd. Ob tem pa to še ne pomeni, da bo moški šel na internet ali drugam po spolne užitke, ki mu jih partnerka ni zmogla zagotoviti, saj moški, ki spoštuje sebe in partnerko in jo ima rad, ne bo mogel narediti česa takega.
Omenjali ste tudi njegovo prevaro in ne vemo koliko sta tu vsak pri sebi in oba skupaj uspela predelati to bolečo izkušnjo. Koliko vas je partner prizadel tudi s tem? In koliko je on sploh prevzel odgovornost za to dejanje in začutil kaj vam je storil?
Melisse, vredni ste spregovoriti in biti slišani v vseh težkih občutjih (zavrženost, prizadetost, razočaranje, jeza, sram, ponižanje, strah, krivda, žalost, bolečina, gnus….). Lahko premislite kje sta s tem v vajinem odnosu, koliko spoštljivosti je v vajinem odnosu in kaj sta vsak s svoje strani in oba skupaj pripravljena storiti v tej smeri? Najprej pa je nujno, da partner dobi nadzor nad svojimi impulzi in preneha z do vas skrajno ponižujočimi dejanji, da se torej reši odvisnosti, šele nato lahko začneta graditi odnos, če se bosta oba tako odločila. Ob tem lahko razmislite tudi v smeri iskanja strokovne pomoči, če sami ne boste zmogli.
Vse dobro in lepo pozdravljeni.
Punca, VSI fantje gledajo porno filme. VSI, kljub temu, da imajo punco zraven. Ne kompliciraj preveč. S tem se boš morala sprijaznit, komplicirat začni takrt ko bo raje gledal porniče, namesto da bi s tabo.
Drugače pa gledajo vsi, saj verjetno ne misliš, da nikoli ne pogleda druge punce?
A ti pa nikoli ne gledaš porničev?
Melisse,
prav hudo mi je zate.
Glej, to kar se dogaja v vajini zvezi ni vredu. Že to, da ti spiš z njim tudi takrat, ko ti v resnici ne paše (bolečine, vnetja …), tvojo ženskost vsakič malo po malo razvrednoti. In ni prav, da mu delaš “spolne usluge” zato, ker ga s tem želiš nasititi in preprečiti varanje. To ni pravi način. Varanje in recimo temu zmernen odnos do pornografije je nekaj, kar si mora tvoj partner sam postaviti v glavi. Ti bi mu sicer morala dati do znanja, kaj te zaboli in kaj te odbija. Bistvo partnerstva ni delanje uslug, ampak čutenje in spoštovanje, torej medsebojna vzajemna skrb za čustveno in fizično potešitev. Saj se pa ja spolnost aplicira v partnerstvu skozi čustvo ljubezni.
Načeloma jaz nimam nič proti kakšnemu porniču sem in tja, tudi če bi ga skupaj pogledala ne bi bilo (zame) konec sveta, a vse bistvo se zgodi v odnosu, ki bi ga jaz ali partner imel/a do pornografije. Čim se pojavijo neke laži, skrivanje in čudne vibracije okoli tega, potem je to očiten znak, da nekaj ne štima.
Ne vem, dobro premisli in skušaj ozavestit čustva, ki jih ob takih njegovih ravnanjih skrivaš pod preprogo “uslužnosti” in si dovoli biti ženska, ki bo spoštovana in ki bo spoštovala. Seveda pa moraš prej sama spoznati svoje želje, postaviti svoje meje in si obuditi dostojanstvo.
Partner, ki te bo imel srčno rad, bo skrbel za to, da ti ga ne rani, če ga pa slučajno bo, se bo pa iskreno trudil, da to popravi.
Zdravo .imam problem in ne vem kako ga rešiti.. namreč z partnerjem imava pol leta staro hčerko..pred nosečnostjo je bilo vse uredu zdaj pa so se pojavle težave katere me spravljajo v obup.. ko se je mala rodila se je med nama marsikaj spremenilo kar se spolnosti tiče.problem je v tem da se on raje kot da bi kaj počel z menoj se me izmika in se samozadovoljuje ob pornografiji..skoraj vsak teden ga nehote zalotim ker si zatiskam oči da bo minilo in se na podlagi tega tudi skregava.. jasno mi je da se je moje telo spremenilo in mogoče mu nisem več tok privlačna ampak on pravi da to sploh ni res… ko bi rada da se predava užitkom je on utrujen ali se mu ne da.. še v istem večeru bo on počel kar men ni všeč.. (to se mu pa da oz.ni utrujen) .. mineva me usega ker ne vem kako naj rešim to zadevo..oz. kako naj mu razložim da mi ni vseeno za to dogajanje.. posledično mojo živčnost in slabo voljo čuti tudi otrok.. hvala za kakršen koli nasvet..
Spoštovani blackrose211!
Odprli ste starejšo temo, verjamem pa, da so problemi okrog pornografije še kako aktualni.
Težko si predstavljam kako vam mora biti pri srcu, ko se ukvarjate z malo dojenčico in namesto, da bi se lahko hčerki v polnosti posvetili in ob tem dobili podporo in razumevanje partnerja, doživljate pravo kalvarijo. Gotovo se počutite prevarani, prizadeti in ponižani, ko se vam partner umika in se zateka k samozadovoljevanju s pornografijo. Čutite, da vam takšna dejanja absolutno niso sprejemljiva, da vas partnerjevo obnašanje boli, ponižuje in jezi ter spravlja v slabo voljo. Ob tem ste začeli še dvomiti vase in se spraševati, če morda partnerju niste več privlačni (kar pa, kljub porodu, ne bi smelo biti problem). Domnevam, da ste se verjetno posledično začeli bolj truditi v smeri, da bi partnerja »preusmerili« nase, pri čemer pa ste oz. boste vedno znova neuspešni. Pa ne zaradi tega, da bi bilo karkoli narobe z vami, pač pa zato, ker je samo on tisti, ki bo moral nekaj narediti, da reši zadevo in se začeti bolj truditi za odnos in spolnost z vami . Ugotoviti bo moral tudi kaj ga vleče stran, kaj se mu dogaja in kako se počuti preden se zateče v pornografijo ter kaj lahko stori namesto tega.
Kako daleč je partner glede morebitne zasvojenosti s pornografijo bo moral odkriti on (najboljše s strokovno pomočjo ), je pa dejstvo, da se bo moral on sam odločiti ali bo s temi dejanji popolnoma prekinil (abstinenca) ali jih bo vzdrževal dalje in drsel samo še globlje… Normalno je, da se bo skušal na vse možne načine izogniti svoji odgovornosti in bo skušal zvračati na vas očitke, češ, da pretiravate, da nič takega ne počne, da lahko kadarkoli prekine ipd. Vse to so izgovori, da mu ni potrebno ničesar spremeniti in da še nadalje živi v zanikanju. Ne da se kar tako reči ali gre pri njem (že) za pravo zasvojenost ali le za preizkušanje nekih spolnih praks, dejstvo pa je, da nič od tega za vas ni sprejemljivo in da se vam nikakor ni potrebno sprijazniti s tem.
Obsedenost s pornografijo ne bo minila sama od sebe. Tudi partner sam od sebe gotovo ne bo kar prekinil z zanj očitno zelo privlačnimi praksami. To bo počel dokler bo lahko. Morda bo postal samo bolj previden ali bo začel skrivati. Nekdo mu mora postaviti meje sprejemljivega, če jih sam ne najde. Se bo moral pa sam odločiti za prekinitev. In nekaj narediti v tej smeri. Dokler ne bo pri sebi resnično razčistil in si priznal težavo, je nemogoče karkoli spremeniti.
Zato je res pomembno, da premislite kaj vse to pomeni za vas, kako se počutite in do kje ste še pripravljeni iti, ter predvsem kaj boste storili, če partner ne bo pripravljen prevzeti odgovornosti in udejanjati drugačnega odnosa z vami. Razumete, da se morda počuti odrinjenega in osamljenega ob vašem bolj intenzivnem ukvarjanju z otrokom, toda to ne bi smelo biti razlog za umik. Lahko mu poveste, da ga tudi vi pogrešate in da tudi vam ni lahko in se večkrat počutite sami, ko skrbite za punčko in ob utrujenosti včasih kar zmanjka časa za vaju. Pomembno pa bo, da boste zbrali vso svojo odločnost in mu večkrat mirno, jasno in odločno povedali, da ste globoko prizadeti in jezni in da vam pornografija in samozadovoljevanje nista sprejemljivi in da želite, da s tem popolnoma preneha. Če ne bo mogel, si mora poiskati strokovno pomoč. Sicer boste začeli resno razmišljati kako boste pomagali sebi in dojenčici, da boste lahko živeli v miru in spoštljivosti, kar pomeni tudi razmišljati o razhodu kot zadnjem koraku. Še pred tem pa vama priporočam partnersko (po potrebi pa tudi individualno) psihoterapijo.
Vse dobro vam želim in da bi se lahko čim bolj mirno posvetili materinstvu.
Odvisnost od pornografije ne obstaja! Človek je odvisen lahko le od stvari, ki mu omogočajo življenje, torej: zraka, hrane, vode in prostora. Zato torej »odvisnost« od pornografije ne more obstajati. Ljudje smo večino svojega vsaj 100’000 letnega obstoja preživeli brez pornografije. Je pa res, da smo zelo hitro uspeli upodobiti stvari, ki so nam pomembne. Tako je eden najstarejših najdenih kipov naravnost »pornografski« (za cerkvene pojme). Gre za Venero iz Willendorfa.
Zasvojenost od pornografije tudi ne obstaja: kar je že večkrat znanstveno dokazano.
Dasiravno je zasvojenost tisto, kar ljudje običajno napačno opisujemo kot »odvisnost«:
– droge (legalne: alkohol, tobak, sladkor, mast, sol.. in nelegalne: konoplja – THC, LSD, hašiš, opij itd.)
– sex
– in rock’n roll (hec!)
Lahko si torej zasvojen s seksom in ne s pornografijo. Pa še ta zasvojenost zna hitro izgubiti status “zasvojenosti”, saj raziskave potrjujejo, da gre zgolj za povečano seksualno poželenje.
Pornografija je le en del normalne, zdrave seksualnosti, radovednosti kot takšne ino tudi vojaerizma. Tako kot kozarec vina ob jedi ni alkohol-izem, tako tudi ogled pornografskega materiala (od Willendorfske Venere, do stenskih poslikav, kot sodobnejših bolj gibljivih medijev) ne pomeni nekega »izma«.
Gre za zmernost. In ta del poznamo še iz grškega preročišča v Delfiju, kjer je nad vhodom pisalo: »Vsega zmerno.« in še drug pomemben napis: »Poznaj se.«
Seveda religijam vsega sveta zelo ustreza, da se spravljajo na našo seksualnost, jo krivijo marsičesa, obsojajo in moralizirajo, da nas naredijo krive, grešne.. in nas tako na ta način vodijo ter nam vladajo. Povečini s pravljicami.
Kos pogače vladanja, pa je v sodobnem svetu odgriznjen in z raznimi projekcijami krivde, »normalnosti« ter seveda sodb o tem kaj je zasvojenost in kaj ne.. sedaj izkoriščajo tako politične stranke, zdravstvo (predvsem farmacija, da vam lahko čim prej kakšno novo tabletko proda..), mediji in seveda terapevti. Avtorji problema vas potem zdravijo. To je približno tako učinkovito, kot gasilsko enoto sestaviti iz piromanov.
Kot sem že zapisal v temi – Partnerju ni do spolnosti:
Eno glavnih pravil seksualnosti je, da je prav to, kar ustreza obema (vsem, če jih je več). Torej, če obema partnerjema ustreza neka frekventnost, raznolikost ali monotonost ni nič “narobe”.
Razhajanje se pojavi, ko si nekdo želi več, drugi manj oz. raznoliko in ponavljajoče itd.
Vprašanje, ki si ga morate postaviti tako nima v ničemer zveze s pornografijo, temveč: »Zakaj partnerju dopuščate, da uveljavlja samo svojo voljo in svoja pravila?”
Specifično: zgolj njegovo frekventnost spolnih odnosov.. in to tudi takrat, ko ste zaradi bolezni ali počutja, cilka v tem omejeni!?!
Nagrade za vaše »žrtvovanje« ne boste dobili, ravno nasprotno.. le ta vam bo prinesla še več težav. Psiholoških, zdravstvenih.
Nasplošno je patriarhalen svet religij ter politike naravnan tako, da se morate ženske ves čas žrtvovati (Cankarjanska Mati). V nedavni preteklosti, kot tudi v večini današnjega sveta (izvzet zahodni svet, še posebno Skandinavci) ženska nikoli ni bila lastnica svojega telesa, kot tudi same sebe. Bila je last očeta, ki jo je potem predal naprej v last možu in njegovi družini. Vmes so ji lahko vladali še bratje. Skratka moški svet. Patriarhat.
S prevzemanjem vloge žrtve, ste se odločili odigrati vlogo v tem starem svetu. Tistem istem, ki se mu je moralno zdelo v redu, da se ima sužnje. Lastiti si žensko, kar velja še vedno po večini sveta, ni prav daleč od tega.
Tu na zahodu je to samo bolj prikrito in sofisticirano. “Ste žakelj, kamor se moški praznijo!”.. če parafraziram Dr. Ruglja. Na koncu ostajata oba prazna. Izpraznjeni moški in izrabljena ženska.
Trenutno v vajinem odnosu uživa eden sam.. in to niste vi. Enemu se v vsem ustreže.. in ponovno to niste vi.
Postavite mejo. Zase. Kompromisno. Dogovor vas in partnerja. Vedno je moč najti vsaj konsenz, kjer sicer ni nihče bleščeče zadovoljen, ni pa tudi zlorabljen.
In tu pornografija ne igra prav nobene vloge. Je samo obstranski detajl. Tako kot v onem vicu, kjer sosed ponoči sreča pijanega Janeza pod ulično svetilko na domači ulici: »Ja, kaj pa delate sosed?«
»Nič, iščem ključ od doma, ki sem ga izgubil.« komaj maje spravi iz sebe Janez.
Dobrosrčni sosed nekaj časa pomaga iskati, a ker ključa ni nikjer videti vpraša:
»Pa ste ga tu izgubili?«
»Ah, ne,« zamahne z roko Janez.
»Ja, zakaj pa potem tu iščete?« se ne more načuditi sosed.
»Ja, tam je tema in se nič ne vidi!« pravi Janez.