
Pozdravljeni!
Sem razvezana in pred letom sem spoznala vdovca z otrokom, istih let. Njegova prejšnja partnerka je umrla pred štirimi leti, prej se je 6 let borila z boleznijo. Lahko rečem, da sem privlačnost začutila že na prvem zmenku. Menda je bilo enako na njegovi strani. Kar kmalu sva stopila tudi v intimne odnose in oba uživala. Zveza je bila nabita z energijo, zelo se je trudil na začetku, so bili pa tudi prepiri, večinoma brez prave vsebine, malenkosti. Je pa zelo impulziven, vendar ko bruhne, zna biti kmalu spet nežen. Na začetku sva bila skupaj tudi vsaj 2x čez teden in seveda za vikend. Kasneje se je to srečevanje, tudi in predvsem zaradi šolskih in drugih obveznosti njegovega otroka, zreduciralo na vikende. Kadar sva se pogovarjala o najinem odnosu, sva se strinjala da gre za telesno privlačnost in da si želiva da bi to preraslo tudi na čustveno plat. Prvih nekaj mesece mi je večkrat rekel, da me ima rad, kasneje nikoli več. Po približno sedmih mesecih sem začutila, da sem mu kdaj tudi odveč, oziroma, da bi rad bil sam. Na moje pripombe je rekel, da potrebuje veliko miru in samote, da je po njegovem normalno, da greva kdaj kam tudi sama zase in pd. Skušala sem ga razumeti, čeprav priznam, da mi vse skupaj nekje v podzavesti ni bilo všeč.
Naj napišem kako je izgledal zadnji teden pred njegovo odločitvijo za konec zveze. Skupaj sva bila v soboto in se zmenila, da pridem k njemu/njima na obisk v nedeljo popoldan. Nakar ga kličem v nedeljo dopoldan in slišim, da se krega z malim, nato pa se kratko in nejevoljno tudi z mano dogovori za popoldan (pri čemer je bilo razumeti kot da mu je to odveč). Čez kake tri ure prejmem njegov sms, kjer piše, da se je skregal z malim, da je tečen, da rabi mir in tišino in da če že pridem moram to vedeti. Seveda me ni bilo. Naslednji dan mi pošlje e mail in se mi opraviči. V sredo ko govoriva po telefonu, sem mu rekla, da v petek popoldan lahko pridem k njima, v soboto pa bi bilo fino, če bi šla na sprehod že pred skupnim kosilom. Ni rekel ne ja, niti ne, ampak se nekaj izgovoril, da za soboto ne ve kako bo spal in pd. Skratka ni pokazal nobene volje. Bila sem jezna, vendar mu tega nisem pokazala. V petek me ni bilo in ga o tem predhodno nisem niti obvestila. Nakar mi v petek zvečer pošlje sms češ zakaj me ni bilo ali sva se narobe razumela. Pa mu odgovorim, da v sredo ni bilo čutiti njegove volje, da res pridem in me zato ni bilo. Čez štiri ure mi pošlje sms, da ima dovolj, da ne more več tako funkcionirati, da mu je žal, vendar ne gre ... Skratka da je konec.
Bila sem v šoku. Tega res nisem pričakovala. Sploh ne na ta način. Zanimivo je nadaljevanje.
Sledili so njegovi e maili v katerih najprej razloge pripisuje sebi, da ne ve kaj bi rad, da je očitno preveč pričakoval, da si je pa zelo želel ženske. Kasnje sicer navaja tudi razloge za katere sem kriva jaz, da se nisem borila (če sva se skregala je vedno on bil tisti ki je zravnal stvari), da ne poslušam iste glasbe, ne potujem na njegov način, da sem imela ene parkrat prehud izpad in pd. Da je bilo preveč stresa, on take resne zveze noče, pa tudi za ceno dobrega seksa.
Pozor! V nadaljevanju mi je pošiljal e maile, da želi, da sva prijatelja, dobra prijatelja, da ostaneva v stiku, da greva na sprehod, kino in morda razvijeva nek nov odnos. Vmes ima tudi medklic, da glede na to, da sva se v postelji imela lepo, imava lahko tudi občasna intimna srečanja. Hkrati pa prizna, da si preko spletnega foruma išče drugo žensko (ne za resno zvezo, ker je ne more, je prazen, ampak za seks). In tako že skoraj dva meseca, odkar je konec, a še kar dobivam njegovo pošto.
Razmišljam ali je ta zveza res temeljila samo na intimnih odnosih in zakaj sva/je omagal na poti k čustveni bližini. Zakaj pravzaprav ne more pretrgati stika za mano, glede na to, da se je odločil za konec zveze. Ne vem kako naj se obrnem da bi bilo prav zame. Na eni strani sem težko njegova prijateljica, ker me preveč privlači, na intimna srečanja pa ne mislim pristati.
Hvala za vaša razmišljanja in odgovor.
Sem razvezana in pred letom sem spoznala vdovca z otrokom, istih let. Njegova prejšnja partnerka je umrla pred štirimi leti, prej se je 6 let borila z boleznijo. Lahko rečem, da sem privlačnost začutila že na prvem zmenku. Menda je bilo enako na njegovi strani. Kar kmalu sva stopila tudi v intimne odnose in oba uživala. Zveza je bila nabita z energijo, zelo se je trudil na začetku, so bili pa tudi prepiri, večinoma brez prave vsebine, malenkosti. Je pa zelo impulziven, vendar ko bruhne, zna biti kmalu spet nežen. Na začetku sva bila skupaj tudi vsaj 2x čez teden in seveda za vikend. Kasneje se je to srečevanje, tudi in predvsem zaradi šolskih in drugih obveznosti njegovega otroka, zreduciralo na vikende. Kadar sva se pogovarjala o najinem odnosu, sva se strinjala da gre za telesno privlačnost in da si želiva da bi to preraslo tudi na čustveno plat. Prvih nekaj mesece mi je večkrat rekel, da me ima rad, kasneje nikoli več. Po približno sedmih mesecih sem začutila, da sem mu kdaj tudi odveč, oziroma, da bi rad bil sam. Na moje pripombe je rekel, da potrebuje veliko miru in samote, da je po njegovem normalno, da greva kdaj kam tudi sama zase in pd. Skušala sem ga razumeti, čeprav priznam, da mi vse skupaj nekje v podzavesti ni bilo všeč.
Naj napišem kako je izgledal zadnji teden pred njegovo odločitvijo za konec zveze. Skupaj sva bila v soboto in se zmenila, da pridem k njemu/njima na obisk v nedeljo popoldan. Nakar ga kličem v nedeljo dopoldan in slišim, da se krega z malim, nato pa se kratko in nejevoljno tudi z mano dogovori za popoldan (pri čemer je bilo razumeti kot da mu je to odveč). Čez kake tri ure prejmem njegov sms, kjer piše, da se je skregal z malim, da je tečen, da rabi mir in tišino in da če že pridem moram to vedeti. Seveda me ni bilo. Naslednji dan mi pošlje e mail in se mi opraviči. V sredo ko govoriva po telefonu, sem mu rekla, da v petek popoldan lahko pridem k njima, v soboto pa bi bilo fino, če bi šla na sprehod že pred skupnim kosilom. Ni rekel ne ja, niti ne, ampak se nekaj izgovoril, da za soboto ne ve kako bo spal in pd. Skratka ni pokazal nobene volje. Bila sem jezna, vendar mu tega nisem pokazala. V petek me ni bilo in ga o tem predhodno nisem niti obvestila. Nakar mi v petek zvečer pošlje sms češ zakaj me ni bilo ali sva se narobe razumela. Pa mu odgovorim, da v sredo ni bilo čutiti njegove volje, da res pridem in me zato ni bilo. Čez štiri ure mi pošlje sms, da ima dovolj, da ne more več tako funkcionirati, da mu je žal, vendar ne gre ... Skratka da je konec.
Bila sem v šoku. Tega res nisem pričakovala. Sploh ne na ta način. Zanimivo je nadaljevanje.
Sledili so njegovi e maili v katerih najprej razloge pripisuje sebi, da ne ve kaj bi rad, da je očitno preveč pričakoval, da si je pa zelo želel ženske. Kasnje sicer navaja tudi razloge za katere sem kriva jaz, da se nisem borila (če sva se skregala je vedno on bil tisti ki je zravnal stvari), da ne poslušam iste glasbe, ne potujem na njegov način, da sem imela ene parkrat prehud izpad in pd. Da je bilo preveč stresa, on take resne zveze noče, pa tudi za ceno dobrega seksa.
Pozor! V nadaljevanju mi je pošiljal e maile, da želi, da sva prijatelja, dobra prijatelja, da ostaneva v stiku, da greva na sprehod, kino in morda razvijeva nek nov odnos. Vmes ima tudi medklic, da glede na to, da sva se v postelji imela lepo, imava lahko tudi občasna intimna srečanja. Hkrati pa prizna, da si preko spletnega foruma išče drugo žensko (ne za resno zvezo, ker je ne more, je prazen, ampak za seks). In tako že skoraj dva meseca, odkar je konec, a še kar dobivam njegovo pošto.
Razmišljam ali je ta zveza res temeljila samo na intimnih odnosih in zakaj sva/je omagal na poti k čustveni bližini. Zakaj pravzaprav ne more pretrgati stika za mano, glede na to, da se je odločil za konec zveze. Ne vem kako naj se obrnem da bi bilo prav zame. Na eni strani sem težko njegova prijateljica, ker me preveč privlači, na intimna srečanja pa ne mislim pristati.
Hvala za vaša razmišljanja in odgovor.