Lep pozdrav,
jaz imam tudi eno še hujšo težavo. Stara sem 18 let,živim z mamo in očetom,ki sta sedaj 5 let poročena. =/ Pa tudi z očetovo mamo ( babico).Enostavno ne vem kaj naj storim ne morem se nikomur zaupat nikomur izmed bLižnjih .. koLegom se pa ne upam,ker nočem,da bi se kaj takega razvedeLo. Skratka .. zgodba je takšna ..
Ko sem bila stara 6 let se je vse skupaj pričelo. Oče je večkrat brutalno pretepel mamo zaradi stvari,ki si jih je babica večkrat namišljevala. Čeprav vsi misLijo,da sem na to že zdavnaj pozabLa, žal nebom mogLa nikoLi. Takrat sma z mamo pobegniLi k sorodnikom, ker me je mama vlekLa za sabo. In sem potem leto pa poL na tak način živeLa brez očeta. =/ Sedaj pa vse te travme ponovno podoživLjam ... .. zdaj živimo v hiši .. mama se je precej spremeniLa in se sedaj upa zoperstaviti očetu. =/ Ampak žaL neuspešno. Pred kratkim sta imeLa najprej manjši spor =/ .. oče jo je večkrat opozarjaL,da naj ne sika v njega in da ga naj besedno pusti pri miru. Mama namreč očeta včasiH grdo zmerja .. njemu pa to ni všeč. Razjezi ga tudi če midve z mamo karkoLi rečema kontra babice, saj se potem vedno postavi za njo. Potem pa mene razjezi dejstvo,da njegova družina sma jaz in mama .. ne pa babica. In ker je vsa stvar žaL prišLa predaLeč .. je prišLo do ponovnega pretepa med mamo in očetom. Oče je mamo večkrat udariL po obrazu, jo davo in z gLavo zabijaL v steno. Jaz sem misLiLa,da me bo konec. Mama me je prosiLa,da naj pokLičem intervencijo, a je nisem mogLa. Preveč sem bLa prestrašena. In hkrati jezna .. kajti večkrat je oče tudi mene v otroštvu naLomiL in je samo nepremično staLa in mi ni nikoLi pomagaLa. Nato je odšLa k svoji sestri, ampak se je nato vrniLa. Sestra ki sem jo omeniLa ( teta ) pa mamo vedno nagovarja kontra mojemu očetu. Češ da se mu naj ne pusti pa da se mu naj zoperstavi.. in mama se potem počuti še preveč močno. Zelo pa sovraži babico,ker jo je v nosečnosti ( z mano ) zeLo izrabLjaLa. :/ Jaz imam sedaj fanta, ki mi zmerom stoji ob strani .. ampak .. ga pa tudi ni vedno ob meni. O tem z njim večkrat spregovorim, ampak enostavno ne najde besed, ki bi me vsaj maLo potoLažLe. Zato iščem kakršnokoLi pomoč na tem forumu. =/ In zato sem se zatekLa sem. =/ Oče je tudi mene večkrat pretepel a si nikoLi nisem upaLa niti pisnit komurkoLi o tem .. tudi svojo mamo večkrat udari ( babico ) .. no in sedaj konec koncov je ponovno še mojo mamo. Mama se sedaj z mano več ne pogovarja kot prej. Imam občutek,da vse skupaj zapušča. Hiša je očetova in babičina .. .. oče in mama si grozita z ločitvijo in med seboj spLoh ne spregovorita niti besede. Jaz pa sem v diLemi,ker nwm kaj naj nardim. Brez mame si življenja ne predsTavLjam =( .. tudi brez očeta ne .. ampak iskreno povedano ... straH me je.. če samo pomisLim,da bi mogLa živet z očetom in babico. Kajti babica je nardiLa preveč nesramnih stvari in zdaj ta spor med mamo in očetom samo še podžiga na ta način da se očetu laže o dejanjih in besedah ki jih mama spLoH ne izreče. Prosim pomagajte mi s kakršnimkoli nasvetom. Kaj naj storim .. na koga se naj obrnem.. občutek imam,da nimam več družine. </3

Pozdravljeni, nanika1992!

Doživljate hudo stisko, ki je povezana z nasiljem v vaši družini. Verjamem, da vas je strah in sram, da bi o tem s komerkoli spregovorili, vendar tu gre za vas, za vaše mlado življenje, v katerem se vam dogajajo hude krivice, ki se vam ne bi smele nikoli zgoditi. Ni potrebno, da vi doživljate vse te težke občutke, ki spadajo drugam. Ta sram nikakor ni povezan z vami, zato je nujno, da si najprej poiščete pomoč pri ustreznih inštitucijah in spregovorite o tem. Vi ste žrtev očetovega nasilja, ko ste bili sami večkrat zlorabljeni, prav tako hudo nasilje pa doživljate, ko ste samo nemočna priča fizičnemu ali verbalnemu nasilju nad mamo ali babico. Vse to nasilje se vam ne bi smelo nikoli zgoditi! V prvi vrsti je to nasilje potrebno ustaviti! Najbolje bi bilo, če bi mama prevzela odgovornost in nasilje prijavila na policijo oz. na Center za socialno delo (morda se lahko pogovorite z njo o tem, da bi to storila ona – tudi, če je to že po nasilnem dogodku), če pa tega mama ne bo storila, je nujno, da si vi sami poiščete pomoč inštitucij, ki posredujejo v primerih nasilja.

Obrnite se na center za socialno delo v vaši občini, morda vam pri prijavi nasilja lahko pomaga šolska svetovalna služba, morda razrednik ali kak učitelj, mora vaš izbrani zdravnik, ki so pri nasilju dolžni ukrepati, morda vam ob nasilju lahko pomaga tudi vaš fant, teta, kaka soseda, s katerimi se lahko vnaprej dogovorite o interventnih situcijah... Lahko se obrnete tudi na inštitucije kot so:
TOM – telefon otrok in mladostnikov: 080 12 34
SOS telefon za ženske in otroke: 080 11 55
Zaupni telefon (od 16.00 do 22.00): 01/ 234 97 83
Telefonski klic v duševni stiski (od 19.00 do 7.00): 01/ 520 99 00
policija: 113 ali 080-1200 .
Obstajajo tudi Varne hiše ali druge inštitucije, ki nudijo pomoč ali zavetišče ženskam in/ali mladostnikom v stiski.

Oče je nasilen človek in on sam je odgovoren za svoja dejanja, nad katerimi bi moral imeti nadzor. To nikakor ne pomeni, da ga vi nimate radi, vendar gre tu v prvi vrsti za stvari, ki jih bo moral urediti in spremeniti on. Tudi, če gre za nasilje med staršema je to zelo hudo nasilje, ki mu vi kot otrok ne bi smeli biti nikoli priča, niti se ne bi smele te zlorabe dogajati njima. Tu sta oba starša odgovorna za svoja dejanja in za nadzor in kontrolo nad svojimi impulzi. Vas se njuni oz. njihovi spori (tudi okrog babice) niti ne tičejo in vas ne zanima kakšne spletke se gredo. Oni so dolžni stvari urediti med sabo, in sicer na miren način, kar pa očitno ne storijo. Pri tem ste žal največja žrtev vi kot otrok, ki tu niste v ničemer krivi. Vi potrebujete pomoč in zaščito. Poiščite si jo sami, če vam starši pri tem ne pomagajo. Pomembno je tudi, da se znate in zmorete zaščititi vi sami, če bi se nasilje ponovno dogajalo, da se imate kam umakniti, zakleniti, koga poklicati na pomoč…

Smete spregovoriti o nasilju in si poiskati pomoč. Nikar ne čakajte, da bo nasilje minilo, ker žal samo od sebe sigurno ne bo. Ni pa prav, da se dogaja vam in ljudem okrog vas. Nanika1992, smete si dovoliti človeka vredno življenje. Pripada vam spoštovanje, varnost, občutek sprejetosti, miru in topline. Vredni ste tega. Če se zmorete pogovoriti z mamo in ji povedati kaj vi ob tem doživljate in če bo mama prevzela svoj del odgovornosti kot starš in vas bo zavarovala/zaščitila in slišala v vaši stiski, bi bilo za vas že bistveno lažje. Ne vemo kaj bo mama storila, je pa njena starševska odgovornost, da bi vas kot otroka zaščitila in poskrbela zase in za vas, tudi, če bi to pomenilo, da se morata odseliti kam stran.

Kasneje, ko boste uredili razmere do te mere, da boste najprej nekje na varnem, pa boste morda tudi s strokovno terapevtsko pomočjo lahko predelovali tudi posledice nasilja. Želela bi vam reči še to, da vi niste krivi, če niste zmogli poklicati policije v trenutku najhujšega dogajanja med staršema. Strah vas je popolnoma paraliziral, verjetno ste doživljali tudi bes in jezo ter zamero, ker mama ni ničesar storila, ko se je nasilje dogajalo vam. Čista krivica je, da ste bili in ste vedno znova žrtev nasilja in ni več potrebno, da to dovoljujete.

Vse dobro vam želim.