
Prosim vas za vaše objektivno mnenje, saj sem jaz že tako zapletena v teh odnosih, da ne vem več čisto kaj je prav in kaj ne.
Pred kratkim sem po nekajletni vezi nehala s fantom. On je, ko sva imela težave midva v odnosu, hodil k mojim prijateljem in se jim pritoževal nad menoj in najino vezo in si tako »olajšal« dušo. Ko mu je bilo z menoj lepo, normalno ni imel potrebe po tem, da bi razlagal o tem drugim.
Sčasoma so si prijatelji (predvsem eden) o meni ustvarili totalno negativno mnenje, saj so vednar vedno slišali le njegovo plat zgodbe (resnica pa je vedno nekje vmes).
Sedaj, ko sva nehala najino vezo (na mojo pobudo), so tisti »prijatelji« nekako odšli. Eden izmed »prijateljev«, ima o meni (kljub najinem skoraj desetletnem prijateljstvu) izredno slabo mnenje. Druži se z mojim bivšim fantom, z njim se družijo tudi ostali prijatelji. Meni posledično ni do druženja z njimi.
Sama sem mnenja, da če je v nekem odnosu problem, morata ta problem rešiti tista dva, ki sta v to vpletena. Vsako opravljanje, jamranje drugim, medtem ko svojemu partnerju tega iskreno ne poveš, se mi zdi egoistično. Saj si res olajšaš s tem dušo, pa vendar kaj si naredil za vajino vezo? Nič konstruktivnega.
In druženje mojega bivšega fanta z mojimi »prijatelji« ali obratno? Sama bi se na njegovem mestu malo (vsaj začasno) umaknila iz te družbe. Saj so bili to moji prijatelji. Čemu so prijatelji? Da stojijo ob strani? Ali da stopijo na drugo stran, ko imaš težave?
Trenutno sem zelo osamljena in se čutim totalno odrinjena od vseh. Včasih očitno potrebujemo tudi take težave, da se pokaže, iz kakšnega testa smo ljudje in kdo je pravi prijatelj.
Zanima me vaše mnenje o tem, ali je fant delal prav, ko je jamral naokrog; ali bi bilo, ko sva zaključila najino vezo, prav, da se malo umakne iz te družbe ali ne; kako naj bi v tem primeru ravnali »moji prijatelji«…
Hvala!
Pred kratkim sem po nekajletni vezi nehala s fantom. On je, ko sva imela težave midva v odnosu, hodil k mojim prijateljem in se jim pritoževal nad menoj in najino vezo in si tako »olajšal« dušo. Ko mu je bilo z menoj lepo, normalno ni imel potrebe po tem, da bi razlagal o tem drugim.
Sčasoma so si prijatelji (predvsem eden) o meni ustvarili totalno negativno mnenje, saj so vednar vedno slišali le njegovo plat zgodbe (resnica pa je vedno nekje vmes).
Sedaj, ko sva nehala najino vezo (na mojo pobudo), so tisti »prijatelji« nekako odšli. Eden izmed »prijateljev«, ima o meni (kljub najinem skoraj desetletnem prijateljstvu) izredno slabo mnenje. Druži se z mojim bivšim fantom, z njim se družijo tudi ostali prijatelji. Meni posledično ni do druženja z njimi.
Sama sem mnenja, da če je v nekem odnosu problem, morata ta problem rešiti tista dva, ki sta v to vpletena. Vsako opravljanje, jamranje drugim, medtem ko svojemu partnerju tega iskreno ne poveš, se mi zdi egoistično. Saj si res olajšaš s tem dušo, pa vendar kaj si naredil za vajino vezo? Nič konstruktivnega.
In druženje mojega bivšega fanta z mojimi »prijatelji« ali obratno? Sama bi se na njegovem mestu malo (vsaj začasno) umaknila iz te družbe. Saj so bili to moji prijatelji. Čemu so prijatelji? Da stojijo ob strani? Ali da stopijo na drugo stran, ko imaš težave?
Trenutno sem zelo osamljena in se čutim totalno odrinjena od vseh. Včasih očitno potrebujemo tudi take težave, da se pokaže, iz kakšnega testa smo ljudje in kdo je pravi prijatelj.
Zanima me vaše mnenje o tem, ali je fant delal prav, ko je jamral naokrog; ali bi bilo, ko sva zaključila najino vezo, prav, da se malo umakne iz te družbe ali ne; kako naj bi v tem primeru ravnali »moji prijatelji«…
Hvala!