Bivši fant in “prijatelji”

Prosim vas za vaše objektivno mnenje, saj sem jaz že tako zapletena v teh odnosih, da ne vem več čisto kaj je prav in kaj ne.

Pred kratkim sem po nekajletni vezi nehala s fantom. On je, ko sva imela težave midva v odnosu, hodil k mojim prijateljem in se jim pritoževal nad menoj in najino vezo in si tako »olajšal« dušo. Ko mu je bilo z menoj lepo, normalno ni imel potrebe po tem, da bi razlagal o tem drugim.
Sčasoma so si prijatelji (predvsem eden) o meni ustvarili totalno negativno mnenje, saj so vednar vedno slišali le njegovo plat zgodbe (resnica pa je vedno nekje vmes).
Sedaj, ko sva nehala najino vezo (na mojo pobudo), so tisti »prijatelji« nekako odšli. Eden izmed »prijateljev«, ima o meni (kljub najinem skoraj desetletnem prijateljstvu) izredno slabo mnenje. Druži se z mojim bivšim fantom, z njim se družijo tudi ostali prijatelji. Meni posledično ni do druženja z njimi.

Sama sem mnenja, da če je v nekem odnosu problem, morata ta problem rešiti tista dva, ki sta v to vpletena. Vsako opravljanje, jamranje drugim, medtem ko svojemu partnerju tega iskreno ne poveš, se mi zdi egoistično. Saj si res olajšaš s tem dušo, pa vendar kaj si naredil za vajino vezo? Nič konstruktivnega.
In druženje mojega bivšega fanta z mojimi »prijatelji« ali obratno? Sama bi se na njegovem mestu malo (vsaj začasno) umaknila iz te družbe. Saj so bili to moji prijatelji. Čemu so prijatelji? Da stojijo ob strani? Ali da stopijo na drugo stran, ko imaš težave?

Trenutno sem zelo osamljena in se čutim totalno odrinjena od vseh. Včasih očitno potrebujemo tudi take težave, da se pokaže, iz kakšnega testa smo ljudje in kdo je pravi prijatelj.
Zanima me vaše mnenje o tem, ali je fant delal prav, ko je jamral naokrog; ali bi bilo, ko sva zaključila najino vezo, prav, da se malo umakne iz te družbe ali ne; kako naj bi v tem primeru ravnali »moji prijatelji«…
Hvala!

Pozdravljeni, soncnica!

Močno ste razočarani, prizadeti in jezni nad ravnanji vašega bivšega fanta in tudi nad ravnanjem vaših prijateljev, ki jih upravičeno navajate v navednicah, saj so vas razočarali in izdali tudi oni. Sprašujete se kdo ima tukaj prav in če so ravnali korektno. Pomembno je, da verjamete sebi – da se vi počutite izdani, osamljeni, zavrženi in odrinjeni – tudi, če bi vsi drugi trdili drugače. Pomembno je torej samo kako se vi počutite. In da si smete verjeti.

Dobro razmišljate, da naj bi se v odnosu in težavah v njem partnerja pogovorila med seboj. Vprašanje odgovornosti je koliko se o tem partnerja res uspeta pogovoriti in kaj je vsak od njiju tudi pripravljen spremeniti – ali pa je lažje o tem samo tarnati. Medsebojni pogovori in reševanje zapletov, ki se v partnerstvu pojavljajo, kažejo tudi na kvaliteto partnerskega odnosa. Težave torej nastanejo, če jih partnerja nista pripravljena reševati skupaj in jih zamejiti znotraj odnosa. Iz tega da nekdo raje tarna drugim (npr. prijateljem), ne pa tistemu, kateremu je pritoževanje namenjeno, veje polno strahu. In predvsem beg pred odgovornostjo, da bi kaj spremenili. Drugo vprašanje ob tem pa je kako tisti drugi (npr. prijatelji) reagirajo na takšna pritoževanja. Če se že nekdo od partnerjev brez vsakih razmejitev in sramu pritožuje prijateljem, naj bi vsaj prijatelji postavili nek okvir, znotraj katerega bi vsaj oni poskušali stvari razmejiti (da spadajo v odnos med partnerjema in jih morata reševati onadva). Poleg tega se od prijateljev pričakuje realen »feedback« in zlasti, če gre tu za partnerjeve prijatelje, da bi si ustvarili sliko z obeh strani. Glede na to, da so vaši prijatelji verjetno zelo nekritično sprejeli samo njegovo mnenje, o vašem pa se niso niti poskusili pozanimati, vas verjetno še bolj boli, jezi in prizadane dejstvo, da so vas prijatelji kar preprosto zamenjali. Tako ste ob izgubi partnerja izgubili tudi prijatelje, kar je še dodatna krivica.

Upravičeno se sprašujete o korektnosti dejanj vseh vpletenih in o tem, da ste pravzaprav šele sedaj spoznali s kakšnimi ljudmi imate opravka. Ponosno lahko dvignete glavo, si priznate, da ni z vami nič narobe, da imate prav in da si lahko začnete verjeti. Verjamem, da si boste sčasoma našli takšne prijatelje, ki vas bodo sprejeli v vaši enkratnosti.