Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

KAJ JE NAROBE Z MANO?

Odgovori Nova tema
Default avatar dancy 24 Jul 2010 21:18

Pozdravljeni!

Spet se ponavlja stara zgodba. Izčrpana ne vem več kaj storiti.
S partnerjem sva v zvezi 11 let. Nimava otrok in živiva ločeno, vsak še doma. Že vrsto let se ukvarjam s problemom, da se ob njem ne počutim sprejeto. Občutek ima, da me samo kritizira in da mu nisem pomembna. Vse to se odvija v nekakšnih valovih. zdi se mi, da ko potrebujem pozornost in ko sem v škripcih, še bolj pritisne name in poslabša položaj. Nobene sprejetosti in podpore ne čutim. Počutim se kot v prevzgojnem domu, kot da vse stvari delam narobe in kot da je z mano resnično vse narobe. Nobenega sočutja in sprejemanja. Potem pa uhajam iz odnosa, bežim, ker vem, da nikoli ne bom dovolj dobra, vedno bo nekaj....Bolj ko se trudim bolj gre vse narobe. Rada bi se odpočila od tega. Samo takrat, ko zagrozim, da bom odšla, mi laska in pokaže, da mu nekaj pomenim. Drugače so samo besede, dejanj ni. Vedno sem na drugem mestu in moje želje kot da niso pomembne. Zgubljena sem, rada bi sledila sebi. Nočem biti već na tej gugalnici, ker imam občutek, da se lahko razvijam le če čutim sprejetost ne glede na vse. Tukaj pa vedno naredim nekaj narobe. Vedno je nekaj. Želim si imeti ob sebi nekoga, ki me bo božal z besedami in dejanji, vendar to verjetno ni realno, ki me bo objel tudi takrat ko bo zelo hudo in me imel rad ne glede na vse. Rada bi bila samo sprejeta.
Rabim njegovo bližino, on pa rabi družbo.
Sedaj imava možnost nakupa hiše in skupnega življenja. Bojim se tega in kako bi to zdržala. Strah pred potjo brez izhoda. Ali ni tako, da naj bi se takih izzivov veselili...
Zaradi tega občutka nesprejetosti sem naredila toliko neumnosti in bi rada prišla temu do dna. Možno je, da sem vse uničila. Prevarala sem ga, večkrat...Samo zato da bi čutila to...da sem v redu, da sem sprejeta, da sem dobra taka kot sem. Neumnost VEM, a enostavno mi to manjka in ne vem ali bi tako lahko živela. KAJ JE NAROBE Z MANO? Prosim pomagajte...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Jerneja Dimec, spec. ZDT 30 Jul 2010 17:56

Pozdravljeni, dancy!

Doživljate praznino, strah in nemoč v vajini zvezi in ne čutite sprejetosti s strani partnerja, pač pa le očitke na očitke, kar vas po določenem času odbije stran od njega. Odkriti bo potrebno kako to, da vas ti očitki tako zelo prizadenejo in da uspejo priti tako globoko do vas oz. zakaj jih ne zmorete gladko zavrniti in si ne dovoliti prizadetosti, bolečine in krivde ob tem. Glede na to, da vajino razmerje traja že kar nekaj časa in da se še nista odločila za skupno življenje, to kaže na vajin strah pred bližino.

Gre za strah pred skupnim življenjem in še posebej pred tem, da se drug drugemu pokaževa v resnični luči, si razkrijeva najgloblje rane in strahove (ki so v nama že od zgodnjih otroških let in ki si jih nezavedno povzročava oz. prebujava), se v teh stiskah začutiva in si dava možnost, da te rane ozdraviva - ali pa si povzročiva nove, še hujše. Ta strah pred intimo se je zdaj pred nakupom hiše na široko razprl pred vama. Zdaj bi lahko šlo zares, zdaj sta pred »potjo brez izhoda«, kakor jo imenujete. Potrebno bo ugotoviti kaj vam to zaprtje izhodov pomeni. Domnevam, da mislite s tem na to, da ga ne bi več mogli varati, če bo odnos za vas postal preveč zadušljiv. Prevara je v odnosu vsekakor nekaj, kar bistveno zamaje temelje vsake zveze, če že ne podre še tisto malega zaupanja, ki je v zvezi bilo. Naj omenim, da boste morali najprej prevzeti polno odgovornost za vse te afere, (ki so izključno vaša odgovornost!), ne glede na to, da se ob partnerju ne počutite sprejeti in se morda čutite ponižano ali kako drugače nerazumljeno. Vedno je za prevaro 100% odgovoren tisti, ki gre iz odnosa (torej - ven, stran, drugam), namesto da bi znotraj obstoječega odnosa iskal rešitev stiske - iskat karkoli - več razumevanja, sprejetosti, spolnosti, čustev, ljubezni…

Najprej boste torej morali pri sebi razčistiti in odkriti kako to, da so vam privlačni točno takšni partnerji in kako da sta vidva kljub vsemu že/še toliko časa skupaj, kako da ste šli v nove odnose iskat to, česar v tem odnosu niste prejeli, in koliko prizadetosti, sramu, gnusa, jeze, bolečine, strahu, prevaranosti, zavrženosti, krivde in ne vem česa je v vas in koliko tega ste dali vašemu partnerju. Ne govorite o tem ali on za vse te afere sploh ve, ali ste mu povedali ali jih skrivate kot vašo skrivnost in kako bi jih partner sploh lahko sprejel (in kaj je on ob tem doživljal in če bo sploh zmožen in pripravljen iti čez to in če vam bo zmogel to sploh odpustiti). Za vsak pristen odnos pa je v prvi vrsti potrebna popolna iskrenost in zaupanje z obeh strani. Torej bi pri vama zelo težko govorili o odnosu (morda gre za navado, željo, občutek, da pa vendarle nista sama, saj te nekje nekdo – za rezervo – čaka), pač pa bo odnos potrebno (če se bosta oba odločila za to) še zgraditi. Pomembno je, da si »nastavita ogledalo« (v smislu nalivanja čistega vina), da se resno pogovorita, da se vsak zase resno vprašata in odločita kaj sta pripravljena storiti – najprej vsak pri sebi, potem drug za drugega in nato skupaj, in da se o tem začneta iskreno pogovarjati. In vsak pri sebi naredita kljukice, če vama je to sprejemljivo. Morda bi vam oz. vama obema bila ob tem dobrodošla pomoč zakonskega in družinskega terapevta, zlasti če želita raziskati globlje vzroke in nekaj korenito spremeniti, sicer obstaja velika verjetnost, da bosta vse nerazrešene stvari samo še naprej prenašala drug na drugega oz. v druge odnose.

Občutek sprejetosti, hotenosti, želenosti, ljubljenosti, ki ga vi tako zelo pogrešate (in zato iščete vsepovsod), je nekaj najbolj naravnega in potrebnega za zdrav razvoj vsakega otroka in bi naj ga mu nudili dovolj dobri (ne idealni) starši. Potrebno bo odkriti kako to, da tega niste v zadostni meri dobili nekje drugje (kot otrok), in kar je krivično do vas, kakšni vzorci so se oblikovali v vašem družinskem sistemu, potrebno pa se bo soočiti tudi s svojo samopodobo ter sposobnostjo in odgovornostjo za vstopanje v odrasle odnose. Imate torej priložnost, da se začnete konstruktivno spopadati z vsemi temi stiskami in raziskati kaj se dogaja v vas (oz. v vama, če bosta oba za to) in da naredite nekaj koristnega zase. Pripada vam to.

Jerneja Dimec, spec.zakonske in družinske terapije
[email protected]
Družinski inštitut BLIŽINA
03/492-55-80 CELJE
040/573-720 JESENICE
www.blizina.si

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar janiche 30 Jul 2010 20:54

Prikaži citatdancy napisal:
Pozdravljeni!

Spet se ponavlja stara zgodba. Izčrpana ne vem več kaj storiti.
S partnerjem sva v zvezi 11 let. Nimava otrok in živiva ločeno, vsak še doma. Že vrsto let se ukvarjam s problemom, da se ob njem ne počutim sprejeto. Občutek ima, da me samo kritizira in da mu nisem pomembna. Vse to se odvija v nekakšnih valovih. zdi se mi, da ko potrebujem pozornost in ko sem v škripcih, še bolj pritisne name in poslabša položaj. Nobene sprejetosti in podpore ne čutim. Počutim se kot v prevzgojnem domu, kot da vse stvari delam narobe in kot da je z mano resnično vse narobe. Nobenega sočutja in sprejemanja. Potem pa uhajam iz odnosa, bežim, ker vem, da nikoli ne bom dovolj dobra, vedno bo nekaj....Bolj ko se trudim bolj gre vse narobe. Rada bi se odpočila od tega. Samo takrat, ko zagrozim, da bom odšla, mi laska in pokaže, da mu nekaj pomenim. Drugače so samo besede, dejanj ni. Vedno sem na drugem mestu in moje želje kot da niso pomembne. Zgubljena sem, rada bi sledila sebi. Nočem biti već na tej gugalnici, ker imam občutek, da se lahko razvijam le če čutim sprejetost ne glede na vse. Tukaj pa vedno naredim nekaj narobe. Vedno je nekaj. Želim si imeti ob sebi nekoga, ki me bo božal z besedami in dejanji, vendar to verjetno ni realno, ki me bo objel tudi takrat ko bo zelo hudo in me imel rad ne glede na vse. Rada bi bila samo sprejeta.
Rabim njegovo bližino, on pa rabi družbo.
Sedaj imava možnost nakupa hiše in skupnega življenja. Bojim se tega in kako bi to zdržala. Strah pred potjo brez izhoda. Ali ni tako, da naj bi se takih izzivov veselili...
Zaradi tega občutka nesprejetosti sem naredila toliko neumnosti in bi rada prišla temu do dna. Možno je, da sem vse uničila. Prevarala sem ga, večkrat...Samo zato da bi čutila to...da sem v redu, da sem sprejeta, da sem dobra taka kot sem. Neumnost VEM, a enostavno mi to manjka in ne vem ali bi tako lahko živela. KAJ JE NAROBE Z MANO? Prosim pomagajte...
Veliko je narobe s tabo. Molče prenašaš poniževalen odnos, verjetno iz strahu, da ne ostaneš sama. Zdaj se pa vprašaj- ALI JE VREDNO?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar armagejdon 31 Jul 2010 18:35

Prebral sem že tvoja stara sporočila. Te stvari si se že 2 krat spraševala.

Kot pišeš se vedno, ko zagroziš da ga boš zapustila njegov odnos do tebe izboljša. Po določenem času, ko ugotovi da ga ne boš zapustila pa se očitno njegov odnos spet spremeni v takega, ki te duši.

Se pravi, da zelo uspešno manipulira s teboj

Kot sem uspel razbrati iz tvojih dveh predhodnih objav on ve za tvoje prevare, pa tudi ti njega močno sumiš, da tudi on tebe vara oziroma te je prevaral.

Katere pa so dobre strani vajinega odnosa, da ne gleda na vse težave še vedno vztrajaš z njim. Ali ti nudi kakšne druge ugodnosti v finančnem smislu.

Glede na tvoje zapise res ne vem zakaj vztrajaš v tej vezi.

Srečno in lep pozdrav

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh