Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

Težave v spolnosti

Odgovori Nova tema
Default avatar babka106 22 Jun 2010 07:55

Pozdravljeni,

s partnerjem sva skupaj 7 let, od tega 2,5 leti živiva skupaj in imava otroka starega 13 mesecev.
Težave so se začele z rojstvom otroka oz. kmalu po rojstvu. Prej nisva imela težav, odkar pa imava otroka meni sploh ni več do seksa. Partner me še vedno privlači vendar enostavno zvečer sem preutrujena za seks, po na pornem dnevu enostavno zvečer padem v posteljo. Zelo si želim da bi rešila problem, zato se tudi obračam na vas po pomoč, nasvete.
Čez dan npr. ko se slišiva po telefonu se želja zelo obudi, (ampak je tisti moment nemogoče), do večera (ko gre otroček spat) pa želja izgine in vidim samo še posteljo.
Kaj storiti, je še kaj upanja za naju oz. je mogoče rešiti problem, kako???

hvala in lp.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Jerneja Dimec, spec. ZDT 2 Jul 2010 14:24

Pozdravljeni, babka106!

Doživljate težave na področju spolnosti, ki so se naselile med vaju po rojstvu otroka. Sigurno je rojstvo novega člana družine dogodek, ki sta se ga kot mlada starša razveselila, ob vseh lepih in vzhičenih doživljanjih ob dojenčku pa je to tudi zelo naporno obdobje za oba starša. Sami doživljate, da je imeti malega otroka že samo po sebi naporno ne le v fizičnem smislu, pač pa je ob obilici gospodinjskega dela, službenih obveznosti in skrbi za otroka potrebno najti tudi novo ravnovesje v partnerskem odnosu. Partnerja sta se iz zgolj ženske in moškega prelevila tudi v starša, kar pa pomeni, da sta se znašla v dveh zelo različnih vlogah. Partnerski odnos za nekaj časa ostane v senci starševskega odnosa in vprašanje je koliko sta oba partnerja vnaprej pripravljena na te spremembe, ki zahtevajo tudi veliko odrekanja, ki se ne kaže le v pomanjkanju časa drug za drugega kot partnerja, pač pa tudi v obojestranskem razumevanju utrujenosti, pripravljenosti partnerja pomagati ženi/mamici in enakomerno porazdeliti obremenitve, ki niso zgolj dolžnost enega od njiju. Ne pišete o tem kako sta si porazdelila obveznosti, koliko vam partner pri skrbi za otroka in pri delu v gospodinjstvu pomaga in koliko tudi čisto fizično prispeva k temu, da bi vi lahko bili zvečer manj utrujeni. Ste morda za večji del bremena sami? Se zna partner sam dovolj vključiti v skrb in vzgojo in vsa dela v gospodinjstvu, mu vi daste dovolj prostora in priložnosti, da se izkaže? Pomembno bi se bilo pogovoriti o tem koliko se vi morda čutite preobremenjeni in kako bi vam pri tem lahko pomagal, pogovarjati pa bi se bilo potrebno začeti tudi o tem kaj vidva doživljata drug ob drugem ob ne-spolnosti. So tu morda kaki očitki (nič ne pišete kako je njemu ob tem), sram, morda prikriti strahovi, da si bo našel drugo, krivda, da bi morali biti popolni in neutrujeni, miti o spolnosti kot rešiteljici vsega, koliko pa se lahko iskreno pogovarjata o tem koliko se pogrešata, koliko si pomenita, kako si izkazati naklonjenost in bližino morda tudi brez spolnosti… Vprašanje tukaj je kakšen je vajin odnos v smeri (vaše) čustvene zadovoljenosti, ki žensko pripelje tudi morda do želje po telesnosti. Spolnost je namreč arena/področje, kjer se razgali celoten odnos med partnerjema in je izredno občutljiva na vse stiske, ki so v odnosu neizgovorjene.

Odnos se med partnerjema v skrbi za majhnega otroka spremeni v smeri večjega razumevanja drug drugega v utrujenosti, v tem, da je velikokrat dovolj že objem, pogovor in počitek oz. spanje ob telesu drage osebe, da vsaj nekaj časa morda nista oba pripravljena na tako intenzivno spolno življenje kot je bilo morda prej, in da to tudi moški razume in sprejema. Če sta utrujena oba, morda obema ni do spolnosti, če pa je utrujen samo eden, je pa vprašanje zakaj je nekdo spočit, drugi pa tako utrujen in zgaran. Seveda pa pridejo tukaj do izraza tudi razlike med moškimi in ženskami, ko ženska potrebuje veliko več čustvene bližine (ki jo mora moški stalno graditi) , da se lahko tudi telesno preda moškemu.

Morda se sprašujete zakaj pišem vse to, medtem ko vi sprašujete o bolj konkretni obuditvi želje po spolnosti. Verjamem, da s samo spolnostjo in željo po partnerju pri vas ni nič narobe, da pa se lahko ob konkretni utrujenosti in morda prebujanju kakih drugih čutenj ob otroku oz. drug ob drugem, začneta pogovarjati o tem kako vama je in morda raziskati tudi globlje vzroke, ki so se pokazali v odklanjanju spolnosti.

Vse dobro vama želim.

Jerneja Dimec, spec.zakonske in družinske terapije
[email protected]
Družinski inštitut BLIŽINA
03/492-55-80 CELJE
040/573-720 JESENICE
www.blizina.si

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Sončnica 5 Jul 2010 12:32

Če vam lahko v tolažbo opišem še svoj primer. Imava tri otroke (5, 3, 1 leto) in med vsako porodniško imam obdobja, ko čutim zelo podobno kot vi. Na srečo imam zelo razumevajočega partnerja. Se pa striktno držim naslednjega recepta: Vsak otrok je z nama v spalnici samo toliko časa, dokler se doji (to je prbl. eno leto), nato se ga da v svojo sobo (imamo samo eno otroško sobo, tako da vsi spijo skupaj) in pri tem sem zelo stroga. Par noči je kriza (hodim ga tja tolažit, vendar ga ne vzamem k sebi), nato pa smo vsi zadovoljni - otroci bolje spijo v svoji sobi, midva imava pa spalnico za sebe. Zanimivo je tudi, da zaradi tega režima vsi najini otroci od enega leta naprej zelo dobro spijo (se ponoči nikoli ne zbujajo). In jaz sem spet spočita in čila. In posledično imam spet veliko energije za spolnost in čez vikende za večerne izhode z možem. :)) Ne vem, kakšen spalni režim imate pri vas (jaz sem sklepala, da ste zvečer tako utrujeni zaradi tega, ker ponoči slabo spite), ampak pri meni je le-ta odločilnega pomena za to, da imam čez dan ogromno energije za vse tri škrate, pa še za moža.
Zato le pogumno, saj bo minilo!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Eden 9 Jul 2010 12:14

Pogovorita se o tem. Potruditi se morata oba. Res vložita moči v to - splača se.
Moj primer. Po prvem otroku sva se malo odtujila, po drugem malo bolj. Sploh se tega nisva zavedala. Rezultat Otroci malo starejši, midva ločena,

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh