Kaj je s partnerjem?Kako naj izvem,nujno

Res nevem kaj se dogaja z njim.V bistvu sva skupaj 18 let,imava 2 otroka,15 in 12 let.Dve leti nazaj sem izvedela da je imel-nevem kaj-z eno punco,ki je bila stara 17 let,in je bila čez poletje zaposlena v firmi,tam kot on.Njen očim je prav tako zaposlen tam,in je bil tudi naš mehanik za avto.No,jaz tega nisem zvedela od njega,ampak sem enkrat čisto slučajno pogledala njegove izpiske za gsm,in sem opazila da se non stop ponavljajo sporočila ter klici na eno številko.Sem poklicala,in preverila,in mi je dekle reklo da je v šoli,in se ne more pogovarjat.Potem mi je pisala sporočila,češ da je ona ta telkefon in št.kupila od enega kolega,da ona nič neve,…in tako dalje.Skratka kup laži.Moj je zanikal,se lagal da je to od nekoga drugega,skratka vse možne itzgovore je iskal.Mene je obtožil da sem nora,da naj se grem zdravit in še kaj.V bistvu me je na začetku uspel pregovoriti.Ampak mi ni dalo miru,sem imela občutrk da temu ni tako kot pravi.Nadalje sem s punco govorila po telefonu.In sem že po glasu ugotovila kdo je to bil.Nakar povem mojemu partnerju da vem kdo je ta oseba,mu povem,in reče Ja,ona je.Po 3 mesecih laži.Mislila sem da se mi zmeša od bolečine,saj nikoli nebi verjela da je tako podel.In to 17 letnica!No,v glavnem on je trdil da je ona norela za njim,dalje pa ni nikoli povedal,čeprav sem želela vedeti vse-.Vse kar sem zvedela mi je pač povedala ona.Da ji je on vrgel listek s številko,da ji je pisal neke verze-kot jih je ponavadi meni,da je govoril kako mu ne zaupam,in da ima otroka zelo rad,mene pa ne,in da me nebo pustil zarad otrok…Grozni občutki,res.No,jaz še zdaj tega ne moram pozabiti,hudo mi je ker mi o tem ni vsega iskreno povedal,vem da je bilo veliko za povedat,ampak ni želel o tem kaj dosti govorit.Zdaj se sprašujem-če je lahko kaj takega naredil,potem vem da je zmožen ponovit,ampak sedaj bo bolj pazil.Zdaj pa mislim da je nekaj narobe z njim,nama,imava probleme,samo se kregava,jaz mu ne verjamem.Se je spremenil,ni več toliko pozoren na mene,skratka kot brez čustev.Jaz pa ne morem tako živet.Ko mu omenim kaj je narobe,naj bo iskren in mi pove,naj se mi zaupa,vedno isto-nič ni,sem pač napet ker se kregava,skratka ne pove nič.Pa vem da nekaj je v ozadju.Pa še to.On se je od svojega 4 leta zdravil pri psihiatru,zaradi nasilnega očeta,ki je bil agresiven do mame,tudi njega.Bil je tudi alkoholik.Pa tudi ženskar,imel je kar nekaj otrok okoli,mamo je non stop varal.
Bil je tudi spolno zlorabljen od trenera,ko je bil star 12 let-moj partner,mislim.No,in sedaj se mi zdi da sem jaz čisto zmešana od vsega,velikokrat tudi on meni reče da naj se grem zdravit,da imam jaz težave ne on,da se to njega ne tiče,skratka prišla sem do tega,da se samopoškodujem,ter se vprašujem ali sem res tako zmešana in nora?

Zraven tega mi govori da sem debela,naj shujšam ,res da imam kakšno kilo preveč,ampak se probam imeti rada,saj nisem tako debela,in grda.

Prosim povejte mi kakšen partner se razvije iz takšnega dečka,ki vse to prestaja?Jaz mislim da ima on težave,in vse vali name.Najhuje je da si sam tega ne prizna,on je vredu,jaz sem tista ljubosumna,bolana žena…Ja halo,kako pa naj mu kaj verjamem,če pa ni zadovoljen z mano?

No,ima obdobja ko me ima rad,in sem mu vredu,je zadovoljen za mano…Ampak jaz tako ne zmorem živet,enkrat sem gori,pol sem doli…Kaj mi svetujete?Bojim se da se mi bo res zmešalo…Hvala za odgovore!Malo na hitro sem opisala situacijo,tako da upam da ste razumeli bistvo!

Pozdravljeni, Natyka31!

Sprašujete kako naj izveste kaj se dogaja s partnerjem? Odgovor je preprost – tako, da ga boste (večkrat) vprašali in toliko časa vztrajali, da boste vi čutili, da ste dobili pravi odgovor (četudi bo za vas boleč in ga raje ne bi slišali). Odgovor ima namreč edino on in samo od njega boste izvedeli kaj se mu dogaja in kaj ga vodi v taka neodgovorna in za vas nesprejemljiva dejanja. Bo pa potrebno vztrajati, da vi v resnici želite izvedeti – in ne le izvedeti, pač pa tudi z njegove strani dobiti zagotovilo, da je res prenehal z nezvestobo, da se vam bo iskreno opravičil (če mu boste to sploh lahko kdaj oprostili?), predvsem pa z vsemi njegovimi dejanji nenehno izkazoval kaj je v resnici pripravljen narediti za vas in za vašo družino. Ne vem koliko vas resnično jezi, da se vam izmika in skriva, koliko pa vas je strah, da bi vam dal občutek, da ste vi krivi za vse to? Gospa, vi niste krivi, vi ste čisto v redu, vi niste grdi in s preveč kilogrami in ne vem še š čim, vi niste mogli z nobenimi stvarmi spodbuditi prevare – za to se je odločil vaš partner. Izključno on je odgovoren za svoje odločitve in za svoja dejanja! Do vas (in do otrok) je pa to skrajno krivično! Ne vem kako ste sploh zmogli iti čez to (pravite, da je bila ta afera pred 2 leti – toda zakaj vi sprašujete o tem sedaj? Kaj se je zdaj zgodilo?) Koliko ste jezni, besni?

Kako je možno, da se tudi vi kar zadovoljite s tem, da partner najde neke za lase privlečene izgovore in da ne izveste resnice iz njegovih ust? Zakaj mu ni potrebno povedati in živeti resnice? (če pa se je vi tako zelo bojite slišati – zakaj)? Kako, da mu ni potrebno prevzeti nobene odgovornosti za nezvestobo(-e???)? Je pa tudi vprašanje s čim mu vi to omogočate, čeprav vi niste krivi za njegove odhode iz vajinega razmerja. Za vsako prevaro je izključno odgovoren tisti, ki gre iz odnosa drugam iskat stvari, ki mu jih je v odnosu pretežko dobiti. Torej vaš partner je v celoti odgovoren za vse afere, ki jih je imel in jih (domnevno) lahko še ima. Toda zakaj mu vi vse to dopuščate? Kje je vaša jeza, vaš ponos?

Verjamem, da je resnično težko živeti v takem vzdušju nezaupanja, prevar, laži in prikrivanj, strahu in polno jeze, besa, sramu in gnusa, obenem pa v občutkih krivde in nevrednosti. Težko je v vsem tem živeti vam, pa tudi vajinim otrokom, ki vse te stvari čutijo in so tudi v veliki stiski, ker ne vedo kaj naj z vsem tem? Kaj boste storili, da jih boste zaščitili? Priporočam vam, da si čimprej poiščete strokovno pomoč zakonskega in družinskega terapevta, s pomočjo katerega boste vi sami oz. bosta vidva (če se bo tudi gospod odločil- super- drugače pa se lahko odločite in greste tja sami) lažje šla skozi vse te boleče stvari, ki so se zgodile in ki se vam še dogajajo in ponavljajo. Glede na to, da omenjate tudi samopoškodovanje, to govori o vaši resnični stiski, iz katere boste sami brez strokovne pomoči težko izšli (morda bo potrebna tudi strokovna medicinska in/ali psihiatrična pomoč). Partnerjeva preteklost je res boleča in težka (verjetno pa tudi vaša, čeprav ne pišete o tem) in polno je še nepredelanih stvari, tako pri njem kot tudi pri vas. Vidva si prebujata neka težka nezavedna občutja in si jih kar podajata, je pa čas, da vsak s svoje strani sprejmeta odgovornost, začneta stvari razreševati in rešita iz teh stisk tudi vajine otroke. Odločitev – kaj boste storili – je na vaši strani? In seveda tudi na strani partnerja, čeprav vi lahko nekaj storite tudi, če on ne bo hotel sodelovati!

Vse dobro vam želim in veliko poguma!

ti moški, ki svoje partnerke zmerjajo zaradi kakšen kolce preveč?

Tudi moj bivši je bil tak. Kaj neki jim fali? Tudi drugače se je nerpestano srpavljal name z žalitvami in poniževanji.

Moje samostpoštovanje se je močno popravilo odkar sva se razšla, vendar so mi pri tem močno pomagali prijatelji, ki so sestavljali mojo lastno sestavljanko s svojimi videnji mene same. Je šlo hitreje tako, sedaj čutim, da ne rabim več mnenja drugih, da se imam rada :))