
Zdravo, prosil bi za vaše mnenje!
Z mojo pumco hodiva okrog 2 leti. Zaradi skrbi za družino (otroci, 19, 20 in 22 let, še vsi brez šole in službe) in starše, dela v službi se vidiva za moje pojme premalokrat, navadno 2-krat, včasih 1x, redkeje 3-krat na teden. In to so navadno popoldnevi in večeri, redkeje cel dan. Jo pogrešam in si jo želim, ona pa tega niti ne opazi v svoji vnemi za vse ostalo. Vsak večer se pogovarjava po telefonu, a včasih mi to ni zadosti. Rad ji tu in tam pošljem tudi kak SMS, pa navadno nima časa odgovoriti.
Ker uživa v službi, se pogostoji smeji s svojimi sodelavci in marsikdo jo kliče ""srčica ", "moja ljubica", ona pa jih smatra za krasne kolege. Pravi, da je to v šali in to me do nedavnega sploh ni motilo. A potem me čudi njeno obnašanje, ko se slučajno vidiva na parkirišču pred službo. Nisva sodelavca, vendar delava v isti stavbi in imamo skupno parkirišče. Pogosto so zraven kaki sodelavci in takrat me ne upa prav pogledati, čeprav vsi vejo za naju. In drugače sploh ni sramežljiva. Tako jaz, ki je nisem videl že nekaj dni, iščem njen pogled in mogoče kak nasmeh, ona pa navadno hitro reče "adijo" in skoči v avto. Pa ve, da se spet ne bova videla nekaj dni. In je tu prepir. Ona pravi, da ne razumem, da se v službi in tudi tam okrog obnaša profesionalno in da ni prostora za kazanje čustev. Torej sem rekel, kako bi ji bilo, če bi na njeno "profesionalnost" s sodelavci odgovoril z enakim in si našel svoje "ljubice". Najprej ni odgovorila, a je potem dejala, da bi bil to za njo v tem primeru flirt, zato, ker jaz preprosto nisem taka oseba kot ona in sodelavci, da bi se znal šaliti. In je mnenja, da ne poznam heca med kolegi, sem asocialen, mislim samo na sebe, imam preveč časa, nobene odgovornosti, ne znam uživati v svetu.
Prosil bi še za vaše mnenje, da lažje presodim, kaj je prav in kaj ne.
Z mojo pumco hodiva okrog 2 leti. Zaradi skrbi za družino (otroci, 19, 20 in 22 let, še vsi brez šole in službe) in starše, dela v službi se vidiva za moje pojme premalokrat, navadno 2-krat, včasih 1x, redkeje 3-krat na teden. In to so navadno popoldnevi in večeri, redkeje cel dan. Jo pogrešam in si jo želim, ona pa tega niti ne opazi v svoji vnemi za vse ostalo. Vsak večer se pogovarjava po telefonu, a včasih mi to ni zadosti. Rad ji tu in tam pošljem tudi kak SMS, pa navadno nima časa odgovoriti.
Ker uživa v službi, se pogostoji smeji s svojimi sodelavci in marsikdo jo kliče ""srčica ", "moja ljubica", ona pa jih smatra za krasne kolege. Pravi, da je to v šali in to me do nedavnega sploh ni motilo. A potem me čudi njeno obnašanje, ko se slučajno vidiva na parkirišču pred službo. Nisva sodelavca, vendar delava v isti stavbi in imamo skupno parkirišče. Pogosto so zraven kaki sodelavci in takrat me ne upa prav pogledati, čeprav vsi vejo za naju. In drugače sploh ni sramežljiva. Tako jaz, ki je nisem videl že nekaj dni, iščem njen pogled in mogoče kak nasmeh, ona pa navadno hitro reče "adijo" in skoči v avto. Pa ve, da se spet ne bova videla nekaj dni. In je tu prepir. Ona pravi, da ne razumem, da se v službi in tudi tam okrog obnaša profesionalno in da ni prostora za kazanje čustev. Torej sem rekel, kako bi ji bilo, če bi na njeno "profesionalnost" s sodelavci odgovoril z enakim in si našel svoje "ljubice". Najprej ni odgovorila, a je potem dejala, da bi bil to za njo v tem primeru flirt, zato, ker jaz preprosto nisem taka oseba kot ona in sodelavci, da bi se znal šaliti. In je mnenja, da ne poznam heca med kolegi, sem asocialen, mislim samo na sebe, imam preveč časa, nobene odgovornosti, ne znam uživati v svetu.
Prosil bi še za vaše mnenje, da lažje presodim, kaj je prav in kaj ne.