Je transakcijski analitik - psihoterapevt in direktor zavoda Revita, center za svetovanje in izgorelost, kjer vodi prakso individualne, partnerske in skupinske psihoterapije ter psihosocialnega svetovanja. Skozi leta psihosocialnega dela je tudi na podlagi lastne izkušnje izgorelosti dal poseben poudarek pomoči osebam s težavami s prekomernim izčrpavanjem. Vodi tudi svetovalno skupino prav za osebe s takimi težavami.
Znanja in veščine s področja psihoterapije je pridobil v okviru študija na Univerzi Sigmunda Freuda ter specialističnega študija psihoterapije transakcijske analize na Psihopolis inštitutu pod mentorstvom priznanega psihoterapevta Zorana Milivojevića, TSTA. Je član Mednarodne zveze za transakcijsko analizo (ITAA). Poleg privatne prakse je Uroš v preteklosti več let delal kot psihoterapevt v programu za psihosocialno rehabilitacijo zasvojenih s prepovedanimi drogami Društva Projekt Človek.
Zdravo, prosil bi za vaše mnenje!
Z mojo pumco hodiva okrog 2 leti. Zaradi skrbi za družino (otroci, 19, 20 in 22 let, še vsi brez šole in službe) in starše, dela v službi se vidiva za moje pojme premalokrat, navadno 2-krat, včasih 1x, redkeje 3-krat na teden. In to so navadno popoldnevi in večeri, redkeje cel dan. Jo pogrešam in si jo želim, ona pa tega niti ne opazi v svoji vnemi za vse ostalo. Vsak večer se pogovarjava po telefonu, a včasih mi to ni zadosti. Rad ji tu in tam pošljem tudi kak SMS, pa navadno nima časa odgovoriti.
Ker uživa v službi, se pogostoji smeji s svojimi sodelavci in marsikdo jo kliče ""srčica ", "moja ljubica", ona pa jih smatra za krasne kolege. Pravi, da je to v šali in to me do nedavnega sploh ni motilo. A potem me čudi njeno obnašanje, ko se slučajno vidiva na parkirišču pred službo. Nisva sodelavca, vendar delava v isti stavbi in imamo skupno parkirišče. Pogosto so zraven kaki sodelavci in takrat me ne upa prav pogledati, čeprav vsi vejo za naju. In drugače sploh ni sramežljiva. Tako jaz, ki je nisem videl že nekaj dni, iščem njen pogled in mogoče kak nasmeh, ona pa navadno hitro reče "adijo" in skoči v avto. Pa ve, da se spet ne bova videla nekaj dni. In je tu prepir. Ona pravi, da ne razumem, da se v službi in tudi tam okrog obnaša profesionalno in da ni prostora za kazanje čustev. Torej sem rekel, kako bi ji bilo, če bi na njeno "profesionalnost" s sodelavci odgovoril z enakim in si našel svoje "ljubice". Najprej ni odgovorila, a je potem dejala, da bi bil to za njo v tem primeru flirt, zato, ker jaz preprosto nisem taka oseba kot ona in sodelavci, da bi se znal šaliti. In je mnenja, da ne poznam heca med kolegi, sem asocialen, mislim samo na sebe, imam preveč časa, nobene odgovornosti, ne znam uživati v svetu.
Prosil bi še za vaše mnenje, da lažje presodim, kaj je prav in kaj ne.
Zakaj je vašo partnerko sram bo najbolje vedela in vam odgovorila ona. O tem bo potrebno direktno spregovoriti, jo vprašati, morda v kakem sproščenem pogovoru, potem ko bosta že nekaj časa skupaj in se bo med vama ustvarilo primerno vzdušje zaupnosti. Dobro bi bilo vztrajati, da resnično pove kako ji je biti z vami – v različnih situacijah, tudi pred drugimi in pred sodelavci - da to za vas je pomembno in da si vi to želite vedeti - da skratka toliko časa vztrajate, da dobite zadovoljiv odgovor na vprašanje, ki vas muči. Saj za vas niti ni toliko pomembno kaj se zdi drugim, za vas to je problem, ker vi tako čutite – in čutite prav. Pa čeprav se morda komu to ne zdi nič posebnega, vam je. In zato je pomembno, da vi to stvar vzamete resno.
Verjamem, da vam ni prijetno, ko se srečata in vas niti ne upa pogledati in da takrat doživljate zavrnjenost, ljubosumje in verjetno manjvrednost in neprimernost (zlasti v odnosu do sodelavcev, ki se z njo hecajo), potem vam pa še reče, da ste asocialni, da imate preveč časa in da mislite samo nase itd. Ne vem koliko vas te pripombe zabolijo, prizadenejo, ponižajo in razjezijo? Prepričana sem, da ste vi povsem v redu. Če imaš nekoga rad in misliš z njim resno, si upaš to pokazati tudi pred svetom. Verjamem, da na parkirišču pred službo ni najbolj primerno izkazovati ljubezni s poljubi in dotiki – in da vi tega niti ne nameravate (in ji to tudi vnaprej poveste) - kako pa bi bilo vam, da vi kdaj odločno za par minut morda stopite k njej, jo pozdravite in postojite pred avtom – ali pa se dobita nekaj 100 m stran? Verjamem, da je to za vas morda težko, toda kako je vam pred njo in sodelavci, če se delata, da se ne poznata?
Ne vemo kaj se plete po glavi vaši partnerki, domnevamo pa, da se boji, da bi ona izgubila svojo priljubljenost med sodelavci, če ima resno zvezo oz. se boji, da bi morda morala prenehati s fliratnjem – samo zato, ker ima po njenem mnenju tako »zategnjenega tipa«, da se zdaj ne sme več niti hecati. To okrog hecanja je lahko primeren izgovor, da nadaljuje z morebitnim flirtanjem (vam pa tega seveda ne bi dovolila). Dobro bi bilo, da se vi o tem prepričate in jo vprašate, tole so vse domneve kaj je možno, da je za tem, ni pa nujno, da je tako. Za svoje vedenje je seveda odgovorna ona in edino ona lahko prevzame odgovornost in tudi kaj spremeni, če se bo tako odločila. Svojo profesionalnost še poudarja pred vami - občutek pa je, da so stvari obrnjene okrog - kot da se mora pred vami obnašati profesionalno, pred sodelavci pa je lahko bolj domača, zaupna? Kaj vi doživljate, čutite ob tem, ko ji sodelavci rečejo »srčica« in »moja ljubica«? Kako je vam ob tem? Je to profesionalen ali domač odnos? Koliko ljubosumja in jeze to prebudi v vas? In to upravičeno. Humor in hecanje sta zelo subtilna zadeva in verjamem, da vi ta občutek za humor v sebi imate, niso pa za vas enake stvari smešne in dopustne kot zanjo in za sodelavce. Neke razmejitve glede hecanja (in pod njim morda prikritega dovoljenja za flirtanje) si bo verjetno morala postaviti ona sama (če se bo sama tako odločila), vi pa ji lahko samo odločno poveste, da se s tem ne strinjate, da vas to moti in da ne želite, da se vaša partnerka tako vede, saj se vendar obnaša profesionalno. Do kje pa je vam v redu, da gre vaša partnerka in do kje tolerirate njeno vedenje pa je odvisno od vaših meja.
Pomembno se bo pogovarjati tudi o vajinih načrtih za prihodnost – ali mislita resno, kolikokrat in kdaj se vidita, kaj sta pripravljena vsak zase storiti, da bi lahko več časa preživela skupaj (ali si to res oba želita?), kako je čez vikend, kako je ob tem z njenimi odraslimi otroki (ki pa so še vsi brez šole in službe????) in starši, koliko ste ji vi ( v resnici) pomembni, kako je s časom samo za vaju in s spolnostjo…V tej negotovosti je za vas zelo težko in verjamem, da ste tu vi tisti, ki boste to negotovost lahko spremenili v gotovost – da boste vedeli pri čem ste. Pri tem pa verjamem, da se lahko zanesete nase in na svoje občutke - vi v sebi točno veste kaj je prav in kaj ne.Dovolite si to verjeti!
Torej, sodelavci jo kličejo srčica in moja ljubica. Pogosto se z njimi šali in smeji. Ko pa na parkirišču sreča svojega fanta, ga pa komajda pogleda, češ da ima v službi profesionalen odnos. Se samo meni zdi, ali to dekle fanta malo vleče za nos?
