Žalost in bolečina

Spoštovani!
Na vas se obračam,ker sem v hudi stiski in psihično povsem na tleh, Stara sem 28let. V življenju sem imela že nekaj dalj časa trajajočih zvez. Pred 4 leti sem spoznala moškega v poznih 30,letih, ki je iskal resno vezo. Že na začetku mi je dajal vedet,da želi ta odnos razvijati, da misli povsem resno in si želi ustvarit družino. Sama sem bila na začetku precej pazljiva, nisem se hotela na slepo zaljubitt,ga idealizirat in si delat o njem neke nerealne predstave. Vendar bolj kot sem ga spoznavala bolj in bolj sem bila prepričana,da je to človek s katerim želim ostati skupaj. Zelo sva si podobna v načinu življenja,pogledih na svet,načelih vrednotah,všeč so nama enake stvari. Lahko reče,,da sem prvič v življenju resnično ljubila,spoštovala in sprejemala nekoga kot osebo, skupaj z vsemi slabimi lastnostmi. Tudi njegova čustva so bila precej močna, Skozi vsa ta leta sva imela vzpone in padce,nekaj grdih prepirov, pa tudi lepih trenutkov. Vse se je končalo letos spomladi,ko se je vanj zaljubila precej mlajša punca, Čutila sem ,da se je začel ohlajevat do mene in neke noči sem enostavno začutila,da je bil z drugo. Skupaj sta preživela noč, priznal mi je vse in odločila sva se da poskusiva znova, Vendar ga ni pustila pri miru, Dnevno je dobival na tone njenih sporočil, vendar mi je zagotavljal, da kljub temu da je ona zaljubljena v njega, so njegova čustva samo prijateljska. Potem je celo prekinil stike z njo, Po mesecu dni, sva se nek večer sprla, Nič hujšega ni bilo,vendar se je on odločil končati najino vezo in odšel k njej, Takrat se je zame začelo peklensko obdobje, Čez teden dni je z mano znova vzpostavil stik, trdil,da je za vedno konec med njima in se ponovno vrnil k meni, Vendar si je po 2tednih ponovno premislil, se začel na skrivaj dobivat z njo. Nekaj časa bil z obema in nama obema zagotavljal,da z drugo nima nič.
Na koncu se je odločil zanjo, Češ da do mene več nič ne čuti in da se je vračal k meni samo zaradi slabe vesti. Moški, star malo čez 40, se je odločil za zvezo z 19,letno punco,
Lahko rečem,da sem kar nekaj časa potrebovala,da sem prišla iz prvotnega šoka, Kaj je narobe s človekom,da se spusti v odnos s tako mlado in nedozorelo punco? Z mano je povsem prekinil stike, Sploh ga ne zanima,kako sem, kaj se dogaja z mano, Tako zelo sem prizadeta in ranjena, da ne morem niti dihat. Ne jem, ne spim, v službi sem totalno neuporabna in mi grozijo z odpustom. Zmešalo se mi bo od jeze, občutka ponižanosti, bolečine, Vem da bom s časom prebolela, ampak zadnja 2meseca sta zame peklenska, Sploh se ne morem postavit na noge, Razjeda me občutek krivde,da sem ga sama odgnala od sebe. Ne morem verjet, da me je človek,ki me je imel tako zelo rad, lahko povsem neprizadeto izbrisal iz svojega življenja in se odločil za odnos z otrokom. Ta deklica je povsem nora na njega, ne zameri mu niti tega,da ji je 2meseca lagal, Ko se je vmes odločil zame, je grozil s samomorom. Kadarkoli se je dobil z mano,ga je z nečim izsiljevala in on se je dejansko odzval na vso to čustveno izsiljevanje. Zdaj hodita okrog objeta in noro zaljubljena, Jaz pa ne vem kako naj grem čez to, ker jočem in se sekiram zaradi dveh, ki trenutno uživata in jima je življenje ena sama pravljica.

Se dobro, da si ga spoznala tako zelo mlada. Ti pravis, da je on z mlado punco zdaj, vendar ne vidis, da je samo 5 let starejsa, kot si bila ti, ko si ga spoznala. Zdaj si stara 28 let, kar je odlicna starost, da spoznas nekoga resnega in ustvaris z njim resno zvezo. Kako dobro, da nimas v svoji blizini vec nikogar, ki bi te pri tem oviral.

Moski, s katerim si bila, niti priblizno ni resen, ampak je v hudi krizi srednjih let (ki vcasih lahko traja nekaj desetletij). Ko bo njegova sedanja nekaj let starejsa in se bo na obzorji prikazala mlajsa kandidatka, jo bo zapustil.

Zalujes, ker mislis, da se bo spremenil in bo zdaj ona pobrala vse tisto, kar bi od njega morala dobiti ti. Pa ne bo, ker on tistih odlicnih lastnosti, na katere upas sama, ne premore.

Ceprav si prizadeta, menim, da imas neznansko sreco. Nimas ne otrok ne locitve pred seboj, samo sebe, da lahko zdaj dobis vse tisto, kar si res zasluzis. Bodi vesela. Same lepe stvari te cakajo.

Živjo,

popolnoma se strinjam s predhodnico. Ta moški te sploh ni imel rad, kakor si ti domišljaš. Če bi te imel rad, ne bi odšel z mlajšo, ampak bi bil sedaj s teboj. Bodi srečna, da je odšel iz tvojega življenja, in ne misli, da kaj zamujaš. Ker ne zamujaš ničesar. Kar se ti je zgodilo, je bilo edino pravilno.

Sedaj imaš čas, da premisliš, kaj si želiš. Življenje je pred teboj in mislim, da se ti bodo sedaj odprle nove možnosti. Ker vedno drži: Ko se zaprejo ena vrata, se vedno odprejo druga vrata. In bodi prepričana, da te nekje čaka normalen moški, ki si bo želel s teboj ustvariti družino. Predvsem pa tak, ki bo dovolj zrel za resno zvezo s teboj.

Gucka

Argante!

Žal mi je, da ste toliko časa čakali na odgovor in žal mi je tudi, da ste že dolgo v resnični stiski. Verjamem vam, da je zelo hudo prebolevati prevaro najdražjega človeka, kateremu ste popolnoma zaupali in ki vas je ne le izdal in zavrgel, temveč celo zamenjal, nadomestil z drugo. Pri tem niti ni pomebno koliko je ta ženska stara in kakšna je - ni se vam treba ukvarjati z vprašanji kaj vse ima ona in česa vi nimate (v smislu primerjanja, da je npr. mlajša, prijetnejša, vitkejša, lepša...), ker je to samo začarani krog samoobtoževanja in iskanja krivde v sebi. Vi niste ničesar krivi, prepričana sem, da imate prav vse in da ste točno taki kot ste v redu. Ta moški je v celoti odgovoren za svoje ravnanje. On se je tukaj odločil in izstopil iz vajinega odnosa, on je odgovoren za to, da vas je prevaral in izdal, ne glede na to ali ga je druga ženska zapeljala ali ne. Nobena ženska, pa naj bo še tako lepa, mlada in vsiljiva (zasipajoča z sms-i, klici, potrebami po pozornosti, celo s čustvenim izsiljevanjem?? in spolnostjo...) ne more zapeljati oz.prepričati moškega, ki je sam v sebi prepričan, da ne rabi nobene druge ženske, razen izbranke. Tu sta pomembni 2 stvari: da je moški prepričan sam vase in v svojo izbiro, ob tem pa je dostojanstven in spoštljiv in na drugi strani velja zelo podobno za žensko - da je prepričana sama vase, da je dovolj dobra taka kot je, ob tem pa ohrani svoje dostojanstvo in spoštljivost.

Če se vrnemo na vaše doživljanje, se zastavlja vprašanje - Kje je tu dostojanstvo in spoštljivost? Koliko vas je vaš moški v resnici spoštoval in imel rad? Koliko je v resnici spoštoval oz. spoštuje samega sebe, če je podlegel neki ženski, ki se je zaljubila vanj? Kje je dostojanstvo te ženske, ki mora "letati" za moškim, ga osvajati in se poniževati, se telesno razprodajati, da ga prevzame drugi? Koliko se spoštujete in cenite vi? Prepričana sem, da se vam ni treba (več) poniževati in podcenjevati ali ga celo prositi, čakati in/ali moledovati, da bi se vrnil. Kako bi mu vi lahko kar oprostili tako grdo prevaranost (samo, da bi se vrnil.)? On vas je izdal. On se je odločil in odšel ne da bi karkoli pojasnil. Potem je skušal še nekajkrat priti nazaj k vam, ker sam ni bil prepričan, če je bila tista noč vredna primerjave z vami. Na njegove odločitve vi nimate vpliva, vprašanje pa je, če si vi (še) želite živeti s takim moškim, ki ni prepričan sam vase, niti v to kar dela in govori, niti se mu ne da zaupati.

Verjamem, da ste zelo prizadeti, razočarani, polni žalosti, bolečine in solz. Hudo je, ko ste bili izdani po tistem, ko ste mu res verjeli, ko je obljubljal marsikaj... Vi se niste zmotili. On bi bil lahko pravi moški za vas, toda če bi se on tako odločil. Pa se je premislil. Ne vemo zakaj, pa to tudi ni pomembno. Za ljubezen je potrebna odgovorna odločitev dveh (zaljubljenost pa še ni ljubezen in ko pravljica slej ko prej mine, je odnos ponovno na razpotju - pred odločitvami obeh). Bistveno je, da vi ohranite svoje dostojanstvo in svoj ženski ponos. Vi niste naredili ničesar narobe. Vi ste v redu in se lahko spoštujete. Verjamem, da ste vredni nekega moškega, ki vas bo pripravljen v resnici spoštovati. Ne vem pa, če bi vi sploh lahko živeli z vso to prevaro in z vsem gnusom, sramom, zavrženostjo, nezaupanjem in jezo, ki se poraja ob aferah, tudi, če bi on hotel priti nazaj? Res rabite vse to?

Prepričana sem, da boste po nekem obdobju žalovanja za njim počasi lahko prišli do prave jeze (odločnosti) v sebi, ki vam bo pomagala preiti to bolečo preizkušnjo. Imate moč, imate dostojanstvo in ponos, da ste vredni. V primeru, da še nekaj časa ne boste zmogli iz vsega tega sami, vam priporočam, da si morda poiščete pomoč nekega družinskega terapevta, ki vam bo v oporo pri tem.
Vse dobro vam želim.