Najdi forum

Spoštovani!

Pred začetkom poletja sem bila pri vas in ste se strinjali, da fanta muči manjvrednosti kompleks, ker že 2 leti ne dobi službe.
Vmes med poletjem sva se z njim občasno slišala, jaz sem ga spraševala, da kaj sem jaz delala narobe,… In zdaj sem pač sprejela ta kompleks kot dejstvo. Še sam mi pravi, da so to stvari, ki jih mora on sam predelat.
Ko sem prišla k njemu po nekaj svojih stvari, je bil totalno poklapan, sploh mi v oči ni mogel gledat… Je rekel, da zato, ker vidi moje oči, ki želijo odgovor ( jaz mu nisem rekla, da ima kompleks, ker se mi zdi,da bi ga še bolj odvrnila), bil pa je na robu joka.
V glavnem… ta teden je dobil službo, sicer za 5. stopnjo, nekaj je pa le. Že to je veliko, da se je sploh javil na razpis za to stopnjo, kar je prej vedno zavračal.
Pogovor je šel tudi v smer, da če sva si usojena, da se bova še križala, da pa je brez veze čakat
Njegova mama mi je povedala, da ima še vedno moje fotografije v denarnici in na nočni omarici, da takrat ko sem odnesla svoje stvari, da je bil čisto zmeden.
A mislite, da je res že vse “zamujeno”? A bo še poklical in me želel nazaj?
Ali pa je že ohlajen?
Hvala in lep dan!

Težko, karkoli rečem, ker ga ne poznam in ker je vajin primer poseben. Kljub temu pa se mi zdi, da upanje še vedno je.

Alenka B

New Report

Close