kako naj se rešim iz tega?
Hm,… ne vem kako naj začnem – najbolje da kar na začetku.
Spoznala sva se natanko pred 4 leti in moram reč, da je bil kar se tiče osvajanja zelo vztrajen, kar mi je močno godilo. Sčasoma sem se močno zaljubila in pustila svojega dolgoletnega prijatelja. Popolnoma me je omrežil, klical 3 x na dan z željo da me sliši,… videlo se je da je tudi sam v 7-ih nebesih. Vse je bilo lepo in prav, lepše ne bi moglo bit.
Tako sva prišla nekega dne tudi do pogovora o otrocih…. in lahko rečem, da nisem nikoli imela želje po otrocih…. ampak ob njem,…. zaželela sem si ga … razmišljala ogromno o tem, vendar sem pa sama pri sebi rekla da še ni čas za to. V roku 4 mesecev po tistem sem zanosila. Ne vem,… zdelo se mi je, da hoče s tem nekaj meni vsiliti. Pogovarjala sva se in na koncu sem prišla do zaključka, da je še vseeno prezgodaj razmišljati o tem. Dejala sem… najprej štalca potem kravca. Ni bil za to, da splavim. Vendar sem se sama tako odločila. Po tem, nisem hotela imet spolnih odnosov brez zaščite… vendar me je pa kmalu uspel prepričati, da bo pazil …. itd. Ponovno sem zanosila…. ter bila postavljena pred dejstvo…. Da ali ne! Posvetovala sem se z mamo in očetom… in vsi so me prepričevali, da sem pač dovolj stara, da bi lahko že imela otroka, da bomo že vsi skup poskrbeli zanj če bodo problemi. Tudi sam fant mi je rekel, da če ne obdržim otroka, da sva zaključila. In tako sem rodila….. fant se je priselil k nam…. živeli smo skupaj z mojimi starši…. vendar ni šlo.
Lansko leto decembra sva se odselila in odšla v podnajemniško stanovanje in uživala samostojnost. Saj ne rečem…. da nama kaj manjka…. problem je v nama. Non stop se samo kregava zaradi takih majhnih, nepomembnih stvari… da bi se nam lahko drugi samo smejali. Sama ne smem nikamor… bog ne daj, da bi šla zvečer ven … in to brez njega. Tudi grozil mi je že, da če ga prevaram da me bo ustrelil in take. Jaz pa se mu režim v glavo…. ker se ga ne bojim. Že parkrat sva se močno sporekla, da je v enem primeru že začel pakirati stvari v tistem sem se pa zlomila. Jokala sem kot nora …. rada ga imam, vendar ljubim ga že dolgo ne več. In to predvidevam, da tudi krha najino zvezo. Sam pravi, da me še vedno ljubi in da želi preživeti vse življenje z menoj in otrokom,… meni se pa to ne zdi prava rešitev. Vstrajam samo zaradi otroka. Ne želim, da moja mala trpi, ker je kar navezana na svojega očka. Ne vem… res ne vem….. tega jaz ne bom več prenašala, ker se mi zdi vse zastonj.
Sedaj če me vprašate, kaj bi storila, da bi ponovno začel pakirat stvari ….. ha, še pomagam mu da čimpreje gre ven! Vem pa, da bi mi bilo zelo težko…. mogoče se sploh ne bi več pobrala. In mar mi je zame….. skrbi me otrok.
Aha še to…. sexualno se super razumeva in ujameva, tako da, to ni povod za nikakršen kreg. Po moje zaradi tega tudi vsak na svoji strani vstrajava. Vem pa da to ne sme bit razlog za skupno življenje….
Čisto sem zgubljena …..
edini moški do sedaj, kateri me je zavrtel okoli svojega prsta. Ampak na lep način …. zaljubila sva se kot nora, pogovori z njim so bili tako odprti … ogromno sva si imela za povedat in
Žal bo vaša hčerka trpela posledice vedenja svoje nezrele mame. Kljub splavu, ste si dovolili še eno neodgovorno nosečnost. Vaš partner je zelo negotov vase kot moški, zato si vas je tudi hotel zagotoviti z otrokom. Od tod tudi njegovo posesivno vedenje do vas, prepovedi in podobno. Z njim lahko vztrajate le zato, ker ste mu podobni, tudi vi ste negotovi vase. Vsega tega se boste rešili le,če vam bo uspelo to zvezo zapustiti in če se boste iiz tega kaj naučili. V nasprotnrm primeru boste vedno znova ponavljali iste napake.
Alenka B