Pozdravljeni,
imam problem, ki si ga najbrž delim z mnogimi dekleti, zato upam, da mi boste lahko pomagali z nasvetom.
Stara sem trideset let, pred kratkim sem končala svojo drugo resnejšo zvezo in hkrati pri športu spoznala fanta, nekaj let starejšega od mene, ki se je močno zaljubil vame. Je prijeten, izobražen, uspešen v službi, aktiven, dober športnik, hkrati pa izjemno skromen in preprost. O življenju ima jasno izoblikovana stališča, ki so podobna mojim, z njim se je prijetno pogovarjati. Tako kot jaz prihaja iz urejene družine, v marsičem sva si zelo podobna, je skratka skoraj idealen partner in večkrat si predstavljam, kako bi bilo z njim življenje vsebinsko bogato in zelo urejeno. Žal pa iz moje strani prava iskra ni preskočila. Je namreč nespreten pri »osvajanju«, zdi se kot da bi imel malo treme, ko sva skupaj, obenem pa je izredno vztrajen in kar malo preveč prilagodljiv in vedno na voljo. Mislim, da je ta njegova lastnost motila že marsikatero dekle, saj do sedaj praktično še ni imel prave zveze, čeprav si jo očitno zelo želi. Morda kemije ne čutim zato, ker sem pred kratkim končala zvezo, kjer je bilo fizične privlačnosti in iskrenja v izobilju. Naj povem, da sem izobražena, aktivna, vedre, a umirjene narave, ne pretirano samozavestna in pravijo, da življenje jemljem preresno. Oba moja bivša partnerja sta bila v tem smislu moje nasprotje – močnih karakterjev, izredno samozavestna, odločna in s (pre)intenzivnim družabnim življenjem, kar je zvezo naredilo vse prej kot dolgočasno, a je povzročilo njen razpad.
Osnova dolgoročne zveze je po mojem mnenju spoštovanje partnerja in njegove osebnosti, čeprav vem, da je brez kemije to kaj hitro lahko zgolj prijateljski odnos. Zanima me, ali se vam zdi verjetno, da bi se novi fant lahko sčasoma sprostil in mi postal v tem smislu bolj privlačen. Ali pa morda rabim nekaj časa več jaz, da se ogrejem in navadim na drugačen tip moškega, kot sem jih bila vajena do sedaj. Morda je to neumno, pa vseeno moram vprašat: ona bivša partnerja sta bila dobra ljubimca, bila sta nekaj let starejša od mene in za sabo sta že imela nekaj zvez. Bojim se, da bi v spolnosti z novim fantom ob pomanjkanju izkušenj iz njegove strani lahko nastali problemi. Preprosto ne vem, ali je treba morebitni zvezi samo dati priložnost ali pa pač preprosto to ni to.
Nove zveze se bojim še iz enega razloga. Večkrat sem že slišala, da moški, ki si do tridesetega leta niso znali ustvariti resne zveze, tega tudi kasneje ne bodo sposobni storiti. Kaj menite o tem? Bojim se, da je kar nekaj resnice v šali, da so moški kot parkirišča – dobri zasedeni in prosti za invalide.
Zanima me, kaj menite, ali naj začnem to zvezo. Glede na mojo starost in glede na to, da nisem tip ženske, okoli katere se tre moških, vem, da bo dobiti partnerja vse težja. Bojim se torej, da bi z zavrnitvijo omenjenega fanta zamudila tudi možnega krasnega življenjskega sopotnika.
Za pomoč se vam zahvaljujem in vam želim lepo poletje,
Ana

Zdi se mi, da vas v novo zvezo, ko še prejšnje niste predelali, priganja stereotipno mišljenje, da je za žensko pri tridesetih že skrajni čas, da si ustvari družino. Samo brez panike in nič naj se vam ne mudi. Dobro je da pri morebitnem novem partnerju vse premislite in pretehtate, vendar je bistveno kaj ob njem čutite. Nagibate se k popolnoma racionalni odločitvi, kot da ljudje nismo tudi in predvsem emocionalna bitja. Slepite se, če mislite, da je za uspečno parnersko zvezo dovolj spoštovanje. Na drugi strani omenjate spolno privlačnost in spolno dejavnost pa ju ne povežete z ljubeznijo. Prisluhnite sami sebi, odkrijte svoje čustvene potrebe in živite v skladu z njimi. Temelj na katerem se lahko razvije ljubezen med moškim in žensko je vedno spolna privlačnost. Če kemije že v začetku ni, ne pričakujte čudeža. Še najmanj pomembna je spolna izkušenost partnerja. Cel kup priročnikov je iz katerih se lahko vsak pouči o fizilogiji spolnosti in spolnih tehnikah. Za uspešno partnersko, ljubezensko zvezo potrebujemo predvsem sposobnost za ljubezen.

Alenka B