Živjo,

zanima me, če je kdo že bil v podobni situaciji in kako ste jo dojemali oziroma se z njo spoprijeli.
S fantom sva oba študenta in ga nameravam kmalu predstaviti doma (ko se korona situacija pomiri). Jaz sem njegovo družino že spoznala in smo se odlično razumeli, jaz pa prihajam iz precej nefunkcionalne družine (starša skupaj samo še zaradi mene, veliko kreganja itd).
Včasih mi je hudo in mu kaj o tem omenim, pa je vedno zelo razumevajoč, vendar se večkrat počutim slabo, ker si želim, da bi lahko tudi jaz njega pripreljala v pozitivno okolje. Skrbi me tudi, da se mu bo spremenilo mnenje o meni, če vidi situacijo doma ali pa da bi mu začelo iti na živce, da včasih kaj rečem o situaciji in me mora poslušati.

Zanima me, če ste mogoče vi imeli “slabo” situacijo doma ali pa mogoče vaš parner in kako ste doživljali to. Se vam je zdelo pomembno pri izbiri partnerja tudi to, da ima dobro družino ali vas take stvari niso/ne bi motile?

Pozdravljena,

v tvoji situaciji so mnogi. Izkaže se, da to na nek srednji in daljši rok ne vpliva tvoje partnerstvo. Prvič je to samo prehodno obdobje, ko imajo mladi ljudje partnerja, hkrati pa so vezani še na primarno družino. Ko se vzpostavlja svoja, sekundarna družina je v vsakem primeru zdravo, da se začrta distanca do primarne družine. Ne glede na to, kako se starši vedejo.

Situacije si se slotila zelo zrelo. Partnerju si zadevo pojasnila. Pozorna si tudi, da problemi tvojih staršev ne zasedejo preveč vajinega prostora. Logično je, da ti je v tem trenutku neprijetno, ker si skupaj s partnerjem še vezana na starše. Vendar pa v fazi odraščanja primarno okolje hitro izgubi pomen in si začnemo okolje ustvarjati sami.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Če je partner pravi ga dinamika tvoje družine ne bo odvrnila od tebe. Qmoj mož je bil iz nasilne družine. Pretepanja, metanja par let starih otrok iz hiše, alkohol ni da ni. Pa me to od njega nikoli ni odvrnilo.