Pismo alkoholu
dragi moj,
si oče še ne eno letnemu sinu.
ko stopiš skozi vrata pijan ko rus to nisi več ti. takrat si en patetični skupek mesa in kosti. takrat nisi M od moškega, saj nisi niti sposoben poskrbet za sina, če bi šlo kaj narobe. Takrat te ne spoštujem in ne ljubim. Takrat si zoprn, smrdljiv, neprvlačen alkoholni stvor. Takrat si v mojih očeh navadna zguba za šankom. Samo vprašanje časa je kdaj se bo najin sin zavedal tega in namesto da bi mu bil heroj boš…kaj? Zaradi alkohola en dan zgubiš še cel drug dan. Zgubiš dragocene trenutke z otrokom, ki ne bo nikdar več tako mali kot je danes. Preležiš jih zmačkan v postelji pred ekranom smartphona ali z glavo v školjki. Zguba. Pot na kateri si ima še nekaj odcepov na lepše ampak z gotovostjo ti povem, da se konča tako, da se boš nekega dne zbudil v stanovanju sam. Ker te ne bom več gledala. Ker se preprosto ne bom več trudila vztrajati v nečem kar umira, če ni volje do življenja. Potem boš bil lahko še dalje nemoteno zguba za šankom in zagrenjeno razlagal kako ti je smotana baba odpeljala otroka in šla in kako si oh in sploh dober in si naredu vse za nas pa nismo znali cenit. To je konec najine poti, če boš hodil po njej. To je konec vseh požrtih obljub in razočaranj, vseh načrtov ki jih maš za boljše življenje in bolj zdravo počutje – pa se končajo na dnu kozarca. Sin bo mel vikend očeta k ga bo pelju za šank namesto v hribe, ti pa tolko pirou kolkor jih loh tvoja rit nese. Brez tečne babe k ti skuša dopovedat, da ne bodi tista zguba za šankom keri se vsi posmehujejo.
Enkrat si me ti rešil. Prosim reši še sebe, ker jes ne vem več kako, razen da grem.
Spoštovana sončna Zarja,
upam, da je to pismo prebral tudi vaš partner, ko je bil v treznem stanju. Če ga je, kakšen je bil njegov odziv? Če ga še ni, mu ga dajte prebrati.
Takšnih in podobnih zgodb je veliko. Preveč. In družina je eden od razlogov, na osnovi katerega se alkoholik odloči za zdravljenje (ostali so še služba, izpit, zdravje). Za zdravljenje se človek odloči največkrat zaradi družine, podpore bližnjih, za katere mu je še mar (prav tako njim). Včasih pa tudi ta razlog ni dovolj – takrat se alkoholik odloči za propad. Za življenje, ki ni več življenje, temveč postopno propadanje na obroke. To je njegova odločitev, nihče drug ni za to odgovoren. Izguba zaupanja je za bližnje najbolj boleča, uničeni odnosi, občutek sramu, nizko samospoštovanje otrok, jeza, obup, nemoč idr.
V vašem pisanju se da začutiti jezo, prezir in nemoč, tudi obup, žalost, klic na pomoč, za spremembe, nemočno iskanje še zadnjih možnosti, da se reši brezna alkoholizma. Ni vam lahko, nasprotno. Nenehni prepiri in prošnje, naj neha. On pa ostaja v zanikanju, v številnih izgovorih, ki se le poglabljajo. Če njegovo pitje traja že dlje časa, bo potrebno zdravljenje, saj je za začetek nujna izolacija. Redki so tisti, ki nehajo čez noč, čisto sami. Gre za proces zdravljenja. Težko vam je, saj mu želite na vse načine pomagati, ga zbuditi, preprečiti izgube. Najhuje je biti v tej nemoči, ga v nemoči pričakati, prepričevati, se jeziti, ko že veste in slutite, kam vse vodi in kako bi lahko bilo, če ne bi pil. Resnica je ta, da živimo v družbi, ki alkohol promovira na vsakem koraku, srečanju in družinskem dogodku, dosegljiv je vsem, mnogi z njim odraščajo. Je kot neviden vrtinec, ki človeka potegne vase in iz katerega je težko izstopiti. Poslovna srečanja ob kozarčku, pijača s prijatelji, rojstvo otroka, pivo po službi, pikniki… Posledice so hude, boleče, krivične. Za odvisnostjo vedno najdemo razloge, predvsem čustvene, psihične, ki se kopičijo že od otroštva. Alkohol sprosti, ničesar ne reši. Začasna potešitev. Treba je razrešiti tisto, kar človeka žene v pitje, kar je vzrok težnji po sprostitvi. Neko nezadovoljstvo, jeza, žalost, stresne situacije, razne stiske, ki vodijo do manj prijetnih občutkov. So načini razrešitve težav, vendar se mora vaš partner za to sam odločiti. Kolikor imate še moči, upanja in volje, boste vztrajali, ker ga imate radi, ker vam ni vseeno za odnos, ker vam ni vseeno za vas in otroka, za nadaljnje življenje. A odločitev je njegova. To je tisto, kar boste morali na koncu sprejeti, kakršna koli bo. Na voljo je veliko društev in zdravstvenih ustanov, na katere se lahko obrnete, tudi v obliki podpore, nasvetov in konkretne pomoči. Če boste želeli, vam lahko posredujem povezave. Želim vam, da (še) ne obupate in da vaš partner znova najde pravo pot do sebe in družine. Podpora največ šteje. Srečno.
Zdravo!
Se oglašam kot hčerka alkoholika, stara 24 let…. S tem se srečujem že vse svoje življenje. Hvala bogu naju z mamo ni nikoli fizično udaril, so pa njegovi alkoholni izpadi močno prizadeli mojo psiho. Ima obdobje (tudi po pol ali celo eno leto), ko je trezen, brez kapljice alkohola. Ima pa obdobja, ko še zase ne ve.
Kot hčerka vam polagam na srce, da (ponovno) poskusite z iskrenim pogovorom, naj pa mu le-ta da vedeti, da mislite resno. Če se ne misli spraviti v red, ga bosta vidva z otrokom zapustila. Če se mu ne zdi smiselno nehati zaradi vas, naj neha zaradi otroka. Če vidva nista vredna tega, potem on ni vreden vaju. Tega NISTA DOLŽNA PRENAŠATI!
Iskreno vam želim, da ste močni in storite pravi korak. Težko bo, zelo težko. V dvomih boste. A imejte v mislih svojega otroka. Njegovo prihodnost in okolje, v kakšnem želite, da odrašča.
Želim vam veliko sreče in vam pošiljam topel in iskren objem.
Lp Ancika
