Najdi forum

Ali naj možu povem?

Pozdravljeni,
nikoli ne razglabljam svojih osebnih težav tujcem ampak tokrat potrebujem malo pomoči. Sem srečno poročena. Mož ima starejšo sestro, s katero sta živela v zelo škodljivem okolju kot otroka/najstnika. Oče je bil pijanec in je v času, ko je mama odšla na misijo, domov vozil ženske, ter njiju zaklepal v sobo. Po nekaj letih sta se hvala bogu ločila, otroka sta ostala pri mami.
To se mi je seveda vedno zdelo grozno ampak sem nekako moža razumela, da želi imeti stike z očetom in ga hodiva tudi obiskovat. Danes pa sem izvedela (od moževe sestre), da jo je oče tudi posiljeval. Mož o tem ne ve absolutno ničesar, saj ga je sestra želela zaščititi (kot mlajšega bratca), mama pa tudi nikoli ni nič rekla. Ne ve tudi, da je bil v zaporu zaradi podobnega zločina. On nekako išče stik z očetom, saj je bil premajhen, da bi se spomnil vseh grozot ali pa je stvari potlačil.
Problem je nastal, ker naj bi se jutri dobila z njegovim očetom na kavi. Odkar jaz vem kaj je počel svoji hčeri, ga ne morem videti. Ne moram tam sedeti in se smejati, kot da ničesar ne vem. Mislim, da nikakor ne bo šlo. Po eni strani želim možu prizanesti bolečino in mu zamolčati…po drugi strani, pa ne vem kako bom lahko še leta in leta hodila k njegovemu očetu. Celo povabila sva ga na svojo poroko poleg sestre (grozno mi je, ampak nisem vedela!!! ). In pa bojim se, da če mož izve, bo očeta ubil….. Kaj naj naredim? Naj mu povem?
Hvala za vaša mnenja!

 

Samo prijavljeni uporabniki lahko vidijo priponke.

Spoštovani,

otroci, ki so deležni zlorab iz strani najbližjih, se s tem soočajo na zelo različne načine. Nekateri potlačijo, nekateri odpustijo, drugi živijo z globoko bolečino, tretji poskušajo na nek način poravnati krivico … eni prekinejo vse stike, drugi si rajši nekoliko zabrišejo dejstva, da lahko stike obdržijo itd. Mi od zunaj, ki izvemo za tako zlorabo, jo običajno doživimo kot eno najbolj grozljivih dejanj. Kar iz vidika objektivne odrasle osebe seveda tudi je. Vendar pa je doživljanje otroka, ki je zlorabe deležen iz strani skrbnika, od katerega je življenjsko odvisen, veliko bolj kompleksno. Videti je, da se na nek takšen način soočata tudi vaš mož in njegova sestra. To sklepam iz tega, ker je sestra šla na poroko, čeprav je bi prisoten tudi njen oče. Pa tudi iz tega, da vaš mož, kljub vsem grozotam, želi ohranjati stike. Čeprav najbrž ve za zapor in ima nek uvid v očetovo vedenje iz otroštva. Ta njun način soočanja, lahko bi rekli temu psihološki obrambni mehanizmi, imajo svoj smisel in se jih običajno trudimo spoštovati. To je ena misel.

Druga se nanaša na dejstvo, da je to sestra povedala vam, ne pa bratu. Dobro bi bilo razumeti, zakaj je to storila. Najbrž se je zavedala, kakšno breme je naložila na vaša ramena. Če se je odločila to razkriti, zakaj ni povedala bratu, ki se ga to veliko bolj tiče? Se tudi ona boji bratove reakcije? Se pred njim sramuje, pred vami pa ne? Je v ozadju lahko še kaj tretjega?

Potem je del vašega zapisa, ko pravite: “In pa bojim se, da če mož izve, bo očeta ubil…” Tudi ta del vašega zapisa bi bilo dobro bolje razumeti. Ali resnično menite, da bi mož to storil? Če ja, potem je to posebna težava.

In potem je tukaj vaš položaj, ki niste ne krivi ne dolžni. Takole na prvi pogled je moja hipoteza, da ste zapleteni v t.i. psihološko igro, ki se igra znotraj moževe primarne družine. Tudi ta del bi bilo dobro bolje razumeti. Očitno imam več vprašanj kot odgovorov. Končna odločitev, povedati ali ne, bo na koncu tako ali tako vaša. Tudi posledice bodo vaše. Boste pa situacijo veliko bolje razumeli, če jo boste predebatirali z izbranim svetovalcem. In potem bo tudi odločitev seveda lažje sprejeti.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

Imam prijatelja, ki prihaja iz podobnih družinskih razmer. Oče je zlorabljal sestro, vse ostale, z mamo vred, pa brutalno mučil.
Na srečo je oče že kmalu umrl, ampak tudi ta moj prijatelj je razmišljal o tem, kako bi ga ubil. Takrat je bil sicer še otrok, niti še najstnik, najmlajši brat pa še v vrtcu. Ampak oni so vsi vedeli, kaj se dogaja, in sestra je jokala, ko je oče umrl.
Odziv žrtve na nasilneža je posebno poglavje. Ni vedno logičen in takšen, kot si ga predstavljamo zunanji opazovalci. Meni je recimo njegova želja, da bi očeta ubil, bližja, kot to, da je sestra jokala ob njegovi smrti. Preden se odločiš, pokliči na SOS telefon ali Žensko svetovalnico, kjer se ukvarjajo z žrtvami nasilja in boš mogoče laže razumela miselnost tako sestre kot moža. Mogoče se boš potem laže odločila, kaj storiti z zaupanim podatkom ali celo sestro odkrito vprašala, kaj ona želi, da storiš s tem.
Morda je prišla oziroma se približala stopnji, ko bi rada pravično zadoščenje za to, kar se ji je dogajalo. Za takšen korak mora žrtev, sploh če se je zloraba dogajala v otroštvu, hudo dozoreti, ker gre za nepredstavljiv notranji konflikt. Kljub maltretiranju ji je oče v otroštvu pomenil tudi varno zavetje … težko razumeti, kajne.
Vse dobro.

nova
Uredništvo priporoča

To je res težka dilema in prav je, da smo pri odgovorih previdni. Jaz bi se najprej pogovorila s sestro. Ali pričakuje, da mu jaz povem, kar mu ona ne more? Ali ne bi vendarle zbrala poguma in se z bratom pogovorila? Nič ni kriv, bil je majhen, ni mogel vedeti.
Pa še utemeljen pomislek: ko bosta z možem imela otroke, bo mož razumel, zakaj jih pod nobenim pogojem nočeš zaupati dedku v varstvo? Vem za tri primere, ko je dedek zlorabljal svojega vnuka/vnukinjo. Kako boš tudi utemeljila, da se ne želiš videvati s svojim tastom, ne da bi izpadla tagrda?
Ne glede na to, kako se boš odločila, stoj možu ob strani. Tvojo ljubezen in podporo bo potreboval bolj kot kdajkoli. Srečno!

ja seveda mu povej, saj menda ne boš dopustila, da ta nevredni foter še tvojo družino uniči.
Brez skrbi, da mož ne bo očetu ničesar naredil, raje se pripravi na to, da ti ne bo hotel verjeti.

Še en vidik je, ki sem ga pozabila omeniti.
Zlorabljeni otroci se pogosto prav bolezensko oklepajo mučitelja. Izkazujejo mu naklonjenost, ljubezen, želijo ga držati za roko, mu lezejo v naročje. To je popolnoma naraven vzgib, če imaš psa, si mogoče to že opazila: pes se skuša prikupiti psu, ki se ga boji. Liže ga okrog gobca, daje mu taco, uleže se pred njim. Tako skuša preprečiti, da bi ga (močnejši, dominantnejši, agresivnejši …) pes napadel. Podobno je pri otrocih, ki jih starši zlorabljajo. Zaščititi oziroma omiliti skušajo škodo tako, da se jim prilizujejo. Mogoče tvoj mož vseeno ve več, kot misliš, in se mali fantek v njem še vedno želi prikupiti očetu, ker je to zanj in za sestro še vedno boljše, kot če ga izzove. Ne vem, koliko je bil star, ko je bila sestra zlorabljana, ampak po petem, šestem letu so otroci že zmožni poštekati, da se nekaj dogaja. Nekateri celo še prej.

Zelo težko vprašanje. Z možem se nima takih skrivnosti, hkrati pa ni to tvoja zgodba za delit. Vprašaj sestro, če lahko poveš. Naj se ona odloči. Mislim pa da mora vedeti vsaj nekaj.

Najlepša hvala za vaš odogovr in hkrati hvala ostalim za vaša mnenja.
Z možem sva se pogovorila o tem in je bil zelo šokiran, pričakovano. Tudi s sestro sva danes zmenjeni, sa to predebatirava ob kavi. Je pa zelo zanimivo (tega nisem pričakovala), da globje kot sva se z možem o tem pogovarjala, bolj je postalo očitno, da imata sestra in mož večje zamere do mame, kot do očeta. V pri vrsti zato, ker je pustila otroke (stare 6 in 14) doma same s pijancem za celo leto in to celo 2x. In tudi jaz osebno sem v njej videla glavnega krivca. Tudi če ni vedla za zlorabo, nebi smela pustiti otrok doma s pijancem. To je nedopustno. Sama je bežala pred resnico, otroke pa pustila doma. Ko je izvedela, da je sestra meni povedala kaj se je dogajalo, je rekla možu, da jo sedaj še bolj sovraži…meni je to nekaj strašnega. Da kaj takega rečeš za svojo hči, še posebaj pa sinu – njenemu bratu. Tako da bo za moje pojme najprej potrebno razčistiti odnos med mamo, možem in sestro preden se lotijo očeta. Je pa tudi mož sam rekel, da mora biti mama pobudnica tega pogovora…na žalost pa vsi vemo, da si raje vrat prereže kot pa da to naredi. Žal. Je preponosna.
Imeli ste pa prav glede moža in odnosa z očetom. Jaz sem bila prepričana, da bo iz njega zavrel bes…pa ni. Jokal je zaradi sestre ampak potem rekel, da se počuti sebično, ker želi imeti očeta kljub vsemu. Sedaj imata vredu odnos, otroštva se pa ne spomne (ali pa ga je potlačil). Sem mu rekla, da ga nima biti kaj sram, da je normalno da želi imeti odnos z očetom. Seveda ga bom podpirala v vsem kar se odloči. Osebno prihajam iz zelo srečnega doma in si zelo težko predstavljam kakšni občutki so to in kako razmišljajo zlorabljeni otroci.
Najbolj me je strah tega, da bom danes izvedela, da je še možu kaj naredil, ko je bil majhen. Tega me je groza. Ne vem, če sploh želim vedeti. Ampak ne bom delala zaključkov. Sem prepričana, da se bodo vsedli, pogovorili in končno razčistili odnose. V vsakem primeru, pa je mama dolžna eno veliko opravičilo obema.
Še enkrat hvala vsem!

To da želi imeti vaš mož z očetom še vedno odnos, kljub temu da je to njegova odločitev mi je šokantna. Torej namesto obsojanja dejanj očeta je preložil obsojanje na mamo. Tudi mam res ni naredila prav, vendar je oče zaradi svojih dejanj še vedno odgovoren, vsaj moral bi biti.
Definitivno pa, če imata otroke ali jih bosta imela bi bila jaz zelo pozorna in nikoli in nikdar jih ne bi z dedkom pustila sekunde same. Čeprav če bi bila to jaz, tak dedek verjetno vnukov poznal nebi.

Hm, odvisno kakšen namen je imela njegova sestra – se ti je hotela samo izpovedati ali je morda upala, da boš ti povedala možu/ bratu?
Raje razčistita prej, da ne bo storjena kaka napačna poteza. Menim pa, da če se možu pove na pravi način, ne bo ravno skočil na fotra.
Zlorabe so huda stvar, tako za posameznika kot celotno družino, je pa zavoljo vseh dobro, da se stvari razreši in potem pusti v preteklosti.

Vaša situacija je brez dvoma ekstremno kompleksna, a če zadevo pogledamo od daleč, je oče do sestre vašega moža naredil nekaj nepopisljivo grozljivega in se mi že zaradi sestre ne zdi prav, da se očetu prizanaša in zadevo skriva. Tudi če se je oče od takrat popolnoma spremenil (kar mi tu ne vemo), se mi zdi pravično, da se sprva pogovorite z moževo sestro in nato zadevo brez olepševanja razkrijete možu.
Ker ima rad očeta, ga bo to sigurno strlo, a menim, da je bolje kot da vas in njegovo sestro žre celo življenje in se zdrznete ob vsakem trenutku, ko se omeni očeta. Verjetno bo mož slej kot prej izvedel. Bolje da prej od vas, ki mu lahko v tistem trenutku stojite ob strani, kot od kje drugje. Morda bi bilo celo najbolje, da mu to povesta s sestro skupaj.
Si pa po mojem mnenju oče ne zasluži nobene milosti in bi se moral soočiti z vso travmo, ki jo je nakopal drugim in za to tudi nositi odgovornost in posledice! Žrtev tu je predvsem sestra vašega moža, ki ji želim vse dobro.

Odgovor na objavo uporabnika
Moje mnenje, 10.10.2020 ob 12:07

To da želi imeti vaš mož z očetom še vedno odnos, kljub temu da je to njegova odločitev mi je šokantna. Torej namesto obsojanja dejanj očeta je preložil obsojanje na mamo. Tudi mam res ni naredila prav, vendar je oče zaradi svojih dejanj še vedno odgovoren, vsaj moral bi biti.
Definitivno pa, če imata otroke ali jih bosta imela bi bila jaz zelo pozorna in nikoli in nikdar jih ne bi z dedkom pustila sekunde same. Čeprav če bi bila to jaz, tak dedek verjetno vnukov poznal nebi.

S tem se pa moram strinjat. Vseeno je agresija v osnovi (kolikor je nam tu znano) prihajala s strani očeta in s tem je treba razpucat, obenem pa seveda jasno reflektirat vlogo “molčeče matere” ob tem, ki bi stvari lahko naredila drugače. Pogosto se tako nekako zvali na drugo osebo, ki je prav mogoče spet še ena od žrtev moža oz. očeta. Pa se mi zdi, da je to pogost odziv – morda je to nek način poskusa distanciranja od travme ali kaj.

Ne obremenjuj se spreteklostjo glej da bosta vzorna starša.

Huda zgodba in disfunkcionalna druzina, s posledicami dalec v prihodnost.

Ne pozabite pa dejstvo, da gre za kaznivo dejanje, kazensko odgovornost storilca pa skusate pomesti pod preprogo v imenu dobrih odnosov? Ta kazniva dejanja ne zastarajo.

Pristala ste v klopčiču bolne družine in ne vidite vec  jasne slike.

Poiščite si pomoč, nujno!

Pozdravljeni

lepo ste zapisali. Jaz pri svojih 40 plus še vedno nisem povedala možu, da me je očim zlorabljal pri mojih 10 letih in dalje do 15 ko sem šla od doma. Oz. do trenutka, ko sem pograbila nož in zagrozila, da mu ga zarijem do konca, če se me dotakne. Nato se je umaknil. Strah je ostal, ko poslušaš ali prihajajo koraki ali ne.. Te groze ni za opisati.

Sram bi rekla, da je tista največja ovira. Ne ve niti brat, mami sem pa enkrat omenila, pa se mi je smejala, da iščem pozornost.

Dokler ji nisem povedala, da so me nekaj let nazaj obiskali kriminalci, saj je tudi na stara leta oprezal za mladimi sosedami. Bolano.
Tega ji nikoli nisem oprostila. Vedno ostaja ta jeza, da me ni zaščitila.

Zakaj je s tem prišla gospa šele sedaj ven ne vem. Mogoče je prišel trenutek, ko obem lahko spregovori.

je pa vedno lažje zaupati nekomu drugemu. Tudi jaz sem. Brat pa še danes ne ve.

New Report

Close