Najdi forum

Quarter-life crisis

Pozdravljeni,

danes sem popolnoma slučajno odkrila termin za moje stanje, ki traja že skoraj 10 let, z vmesnimi premori. Na internetu sem našla popolen opis tega stanja oziroma simptomov, ki zajemajo:
1. občutek izgubljenosti v smislu, kaj narediti s svojim življenjem ter poskusi, da najdem, kaj mi manjka
2. velika težava pri sprejemanju odločitev ter občutek paraliziranosti, ko so mi predstavljene različne možnosti
3. pomanjkanje motivacije
4. občutek napetosti, če si zamislim, da bi morala izbrati med življenjem kot ga imam sedaj ter življenjem kot naj bi “po nekih družbenih normah” bilo (ustaljeno življenje)
5. občutek manjvrednosti, ker se zavedam, da so moji sovrstniki v življenju že zdavnaj našli svojo pot (ali samo dajejo tak vtis)

Problem vidim v tem, da to pri meni že tako dolgo traja in sem že prešla tista leta, ki so nekako opredeljena za to krizo.
Morda je dodatna zagata ta, ker imam nekaj sorodnikov, pri katerih predvidevam (nismo nikoli o tem govorili), da so imeli/imajo isto stanje. Nekateri so prej umrli kot da bi se v čem našli:(

Sama si želim uživati recimo v delu, ki bi ga počela, a nikakor ne morem ugotoviti, kaj to je. Od vseh služb do sedaj sem ugotovila samo, česa ne maram in ne tistega kar mi je všeč. Spet po drugi strani moji prijatelji hodijo v službe in niti eden ni mnenja, da mu je delo, ki ga opravlja, všeč. Večini je muka hoditi in se pritožujejo. Tukaj se mi potem začno porajati vprašanja: a ni škoda časa, ki ga stran vržeš za nekaj kar ti ni všeč? Ne vem, življenje je kar kratko in se mi zdi katastrofa, da polovico budnega časa zapraviš za nekaj kar te ne izpopolnjuje.

Ampak, KAJ je MENI všeč ter me izpopolnjuje, tega do sedaj tudi še nisem našla.

Kako se takšne zagate rešujejo?

Spoštovani zagonetka,

v spraševanju o sebi, o tem kdo ste in kaj želite, o smislu vašega življenja in drugih vprašanjih, s katerimi se ukvarjate, ste naleteli na izraz kriza prve četrtine, ki jo uporabljajo nekateri. Poleg tega naj bi obstajali še kriza srednjih let in kriza staranja, ko se bolj soočamo z zavedanjem smrti in konca življenja. Vse to so neke prelomnice v življenju. Nekateri bi za vaše opise simptomov našli drugačne »diagnoze« (npr. depresija). Sama se ne bi spuščala v takšno predalčkanje, ker se mi to ne zdi najbolj pomembno, pač pa bi za reševanje iz tega klobčiča skušala razumeti kaj je v ozadju, da je to nastalo, kako ste se ob tem počutili in kaj vse ste doživljali ter iskati na kaj imate kot odrasla oseba zdaj moč vplivati in spreminjati…

Rada bi poudarila in pohvalila, da je izjemno dobro, da ste vse to zaznali, da se opazujete in sprašujete o sami sebi in da tudi aktivno iščete rešitve. Kot zelo pozitivno se mi zdi tudi vaše stališče, da je škoda izgubljati čas in da je življenje prekratko, Iz česar sklepam, da imate dokaj zrel pogled na življenje in da ste na svoji poti iskanja marsikaj že spoznali in doumeli. Kot ste sami zapisali, se mnogi s temi vprašanji ne ukvarjajo, pač pa zgolj hodijo v službo, iščejo partnerstva in trenutke užitkov, si ustvarjajo družine, skratka se prepustijo toku življenja, obenem pa niso zadovoljni in izpolnjeni.

Kaj vas napolnjuje, kaj je vam všeč in kaj je pristno vaše, ni tako enostavno ugotoviti, še posebno, če ste bili deležni vzgoje, kjer so se starši odločali namesto vas, kjer ste bili morda priden, vodljiv in ubogljiv otrok, kjer je bilo pomembno ustreči, paziti, da ne razjeziš koga, ne povedati svojega mnenja, da ne bi doživeli posmeha, sramotenja ipd.,…Za konkretno iskanje odgovorov na vaša vprašanja se mi zdi najbolj uporabna psihoterapija (priporočam po relacijskem družinskem modelu), kjer je potrebno pogledati v ozadje in se postopno dokopati do novih vpogledov, iskanja doživljanj in čustev, ki so privedla do takšnega stanja, iskanje vaših virov moči, najti stik s telesom in njegovimi sporočili, narediti razmejitve, iskati izkrivljena prepričanja in še in še stvari, kar je najlažje in najhitreje s pomočjo terapevta.

Spodbujam vas, da nadaljujete z delom na sebi, in verjamem, da boste slej ko prej odkrili svoje poslanstvo.

Vse dobro vam želim.

Jerneja Dimec Bratina, spec.zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka NOVO UPANJE, individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje, Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina 030/235 117 [email protected] www.novoupanje.si Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Pozdravljena,na žalost ti ne znam pomagati,sem pa sama čisto ista kot je napisano. S tem,da sem trenutno zaradi korone brezposelna in me domači silijo v neka dela oz službe,ki jih sovražim in tam nočem delati. Finančno poskrbim sama zase. Ne vem zakaj se toliko vtikujejo… sem pa našla eno službo,ki mi je všeč in še izbirajo kandidate,vendar če me vzamejo spet ne vem kako dolgo mi bo to delo všeč

nova
Uredništvo priporoča

Kako pa si pristopila k službam, ki si jih imela do sedaj?
Moja izkušnja sicer nima strokovne podlage, zato bo tudi moj odgovor bolj svobodomiselne narave 🙂
Tudi sama sem se kar dolgo počutila podobno in nisem vedela, kaj bi sploh počela v življenju oz. česar sem se lotila, nekako ni steklo. Dokler si nisem rekla, da imam dovolj tega in sprejela prvo priložnost (službo), ki mi je prišla nasproti. Tam sem se maksimalno potrudila, pristopila z dobro voljo, čeprav nisem opravljala dela, ki bi me sicer veselilo. Ampak sem se odločila, da se naučim najprej sprejeti, kar mi je dano. Od tam se je kmalu začelo odpirati dalje. Zanimivo, kaj lahko povzroči sprememba mindseta.
Srečno, verjamem, da boš našla tisto pravo delo zase <3

Jaz pa mam drug problem. Ko potrebujem več denarja ,si takoj poiščem službo. Kupila sem si avto,uredila doma stanovanje na podstrešju. Kupila tv,telefon ipd. Sedaj pa nimam nekih želja in mi je zelo težava sploh iti delat ravno zato,ker imam vse kar sem si želela. Raje kot več denarja imam več časa za svoje starše ,sestri in ožje prijatelje… ne vem kakšna bi bila rešitev.

Te res razumem.. Jaz se počutim popolnoma enako.. Vsi okrog mene vedo kaj bi radi počeli, meni pa vsako delo grozno.. Imam že 17 delo preko študenta, si lahko misliš kako hitro pobegnem z delovnega mesta.

New Report

Close