Najdi forum

Odtujitev od partnerja

Pozdravljeni,
z partnerjem sva poročena skoraj dve leti in imava dva sinčka, ki sta 10mesecev razlike. Pred poroko sva se lepo razumela, preživljaja sva dosti časa skupaj, odhajala na izlete, govorila o vsem mogočem in je bil do mene zelo pozoren. V prvi nosečnosti mi je glede gospodinjskih opravil zelo pomagal. A ko sem s prvim sinom prišla iz bolnišnice mi je še prvi mesec pomagal, toliko da sem si opomogla po carskem rezu potem se je pa vse spremenilo.
Začela sva živet drug mimo drugega, glede sina mi je pomagal le kar sem ga prosila drugače pa je delal svoje stvari okrog hiše ali pa sedel na kavču pred televizijo. Kmalu sva videla da prihaja še en član, jaz sem bila slaba še od prve nosečnosti pri drugi nosečnosti je bilo pa še hujše slabosti iz dneva v dan večje, vsakodnevna gospodinjska opravila so mi predstavljala muko in velik napor, tako da ko sem bila slabše sem pogosto poskrbela le za sina in kuhanje in drugače počivala tako da so gospodinjska opravila bila pogosto na čakanju. Od partnerja sem pa dobila le očitke kakšno imamo v stanovanju, da slabo kuham, da saj sem skozi doma bi lahko use naredila itd. Zdaj ima starejši sin letoin 7mesecev, mlajši pa 8mesecev. stanje doma je isto, jaz sama za dva otroka in gospodinjska opravila, on vsak večer al dela kaj v svoji delavnici ali leži na kavču z telefonom in se ne dosti ukvarja z otrokoma.. kar koli jaz naredim ni vredu al nisem dobro skuhala ali sem premalo naredila cez dan. do mene ni nežen, pozoren, me takne le ko želi imeti spolni odnos in vse o cemer govoriva je o otrocih ali kako je bilo pri njem na delu..
Nevem vec kako lahko prideva s te situacije.

A je mogoce kdo s podobno situacijo ki bi mi lahko svetoval?

Spoštovani,

Da bi vedeli kako priti iz te situaciji, bi bilo potrebno najprej razumeti razloge, da je partner spremenil vedenje. Tako zunanje kot notranje-psihološke. Poleg tega bi bilo potrebno razumeti kaj je spremenjena situacija (dva dojenčka) pomenila za vajin partnerski sistem. Šele potem bi lahko naredili načrt kako rešiti problem. To se seveda najbolj elegantno naredi v okviru partnerskega svetovanja.

Če bi brez tega razumevanja poskusili ugibati, bi bila ena hipoteza, da se vama je ob prihodu otrok porušila psihološka pogodba. V smislu, partner je stopil v vezo z nezavednim dogovorom, da bo od partnerke dobil veliko skupnega čase, izlete, uživancijo ter pospravljanje in kuhanje on pa bo investiral pozornost do vas. Ko sta prišla malčka, je seveda vsa vaša pozornost šla njima, za partnerja pa je ni ostalo nič. V psihološkem smislu bi to lahko pomenilo, da je možev notranji otrok ostal brez svojih koristi in rekel: »e, potem pa se tudi jaz ne bom frustriral s skrbjo za druge«. V idealnem svetu bi seveda partner razumel, da mora mama do 2. leta starosti otroka dati na stran svojega notranjega otroka in skrbeti za malčka. Partner pa prav tako za to obdobje dati na stran svojega notranjega otroka in skrbi za partnerko in tudi malo za dojenčka. Ker ste pri vas dobili dva v tako kratkem času, je napor in notranja frustracija še toliko večja. To je samo hipoteza, ki bi jo bilo potrebno preveriti. Če kaj v tej smeri drži, potem lahko partnerja poskušata skleniti nov dogovor. Kdo bo kaj delal in žrtvoval na eni strani in dobil zase na drugi. Imam občutek da bi tudi vi pri sebi lahko spremenili pozicijo. Se naučili poskrbeti zase, izraziti želje ter zahteve in podobno. Je pa res tudi, da v vajini situaciji ta hip najbrž ni neke romantične rešitve, ker je skrb za dva tako mala otroka res velik napor. Kot rečeno, vse te ideje so bolj ugibanje in je mogoče, da je v ozadju vajine težave tudi kaj povsem drugega.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

Kaksen teden ga pusti samega z otrokoma. Pa bos videla, kako se bo on znasel.

nova
Uredništvo priporoča

Draga mamica,

resen odgovor ti je dal že terapevt, pa ena pred mano ti je že napisala, da mu pusti otroka za kakšen dan. Jaz bi pa samo poudarila, da se s predhodnico popolnoma strinjam. Udari po mizi (seveda ne vpričo otrok!), povej mu svoje, naštej mu, kaj vse delaš, kako se počutiš… Potem mu pa reči, naj vzame prost dan, da se odpravljaš na izlet, od jutra do večera. Na list mu napiše vse to, kar on pričakuje od tebe:
– skrb za dva pleničarja: hranjenje na 3 ure, uspavanje, kakšen sprehod (otroci ja rabijo zrak, je tako?), pa igra z njima (rabijo tudi našo ljubečo pozornost, ane da? :))
– skuhati polnovredno in okusno kosilo
– po kosilu vse pospraviti
– verjetno bo potrebno še kakšno sesanje (dober oče menda ne bo pustil, da se mu dva malčka plazita po svinjariji)
– takšna družina verjetno vsak dan opere kakšen stroj perila, ki ga je treba potem obesiti, pa tistega od prejšnjih dni pobrati in zložiti v omare
– verjetno bo vmes ugotovil, da bo treba v trgovino
– pa omeni mu, da so še poleg vsega tega stvari, ki jih je ravno tako treba opraviti vsaj nekaj krat krat mesečno: počistiti kopalnico, pomiti tla, menjati posteljnino, tu in tam pomiti okna, iti po nakupih za otroke (kakšna igrača, oblačila, kozmetika …)

Evo, glej samo skopiraš, vse sem ti že napisala pravzaprav. :))) Seveda dodaj, kar sem še pozabila, moj otrok je namreč star že 7 let, malo sem pozabila, kako je imeti dojenčka/malčka. Upam, da ne dojiš več, sicer mu tega zdaj še ne moreš izvesti.
Potem, ko bo prebral, kaj vse se naredi v enem dnevu, ga poglej v oči in vprašaj, če je siguren, da zmore vse to?!

V kolikor tega nisi sposobna narediti, imaš pa velik problem – ujčkaš svoj vzorec velike žrtve in tega ne more rešiti nihče drug. V kolikor boš zdaj začela pri sebi naštevati razloge, zakaj moja ideja ni dobra zate oz. za vas, si vsaj priznaj, da rabiš terapijo. Bolje namreč ne bo, otrok ne moreš nesti nazaj v porodnišnico, saj tam reklamacije niso možne (malo se hecam seveda). Preden bosta vsaj približno samostojna, boš gagala vsaj še 5-6 let. Pri otrokovi starosti 7 let lahko sanjaš, da si boš lahko malo spočila, prej žal ne bo šlo. Pa še to pod pogojem, da mala dva ne bosta kot pes in mačka (poznam veliko takih primerov, žal).

Poleg tega moraš spremeniti osnovno miselnost – tvoj partner, ki živi skupaj s tabo in vajinima otrokoma v istem gospodinjstvu, ne more tebi pomagati. Ali pa si se prostovoljno postavila v položaj dekle v lastnem domu? Pomaga ti lahko nekdo, ki tam ne živi. Razumeš, o čem govorim? Dom je vajina skrb, prav tako gospodinjstvo in predvsem oba otroka – VAJINA. Jaz nikoli ne rečem, da mi moža pomaga kuhati, čistiti, karkoli pač.. Kaj bo on meni pomagal, če smo vsi enakovredni stanovalci našega stanovanja. V kolikor pa sebe kot žensko postavljaš v neki podrejen položaj in avtomatsko verjameš, da je vsa skrb (otroka, nakupovanje, gospodinjstvo) samo na tebi, potem si si sama kriva za tak položaj. Ko boš spremenila miselnost, da ti v svojem domu nisi nobena dekla, bo tudi mož to zaznal in spremenil vedenje. Ko boš začela spoštovati sebe, te bodo tudi drugi lažje spoštovali.

Držim pesti, da se postaviš zase in narediš red v svoji družini.

Zal samo se partnerska psihoterapija. Bojim se, da je njegova ljubezen do tebe odsla za vedno.Kako se obnasa, pove vse. Terapevt ali locitev. Ce se te ne dotakne, pove VSE!!! Ti jaz povem, kaj dela na kavcu? Brska po socialnih omrezjih. Jaz bi spakirala

Lahko je res samo problem, da je šok zaradi dveh malih otrok, vendar sem šla sama žal skozi podobno situacijo (otroka 15 mesecev narazen), skoraj izgorela, ker sem bila za vse sama, pa na koncu ugotovila, da ima nediagnosticirano NOM in še bijemo bitko na CSD in sodišču.
Pogovori se. Če boš nadaljevala v tej smeri, se boš izmučila do konca. Daj karte na mizo, postavita rok do kdaj se mora zadeva vsaj malo na bolje spremenit (nič ne gre čez noč). Če bo kritiko sprejel in aktivno pristopil k reševanju zveze, potem je upanje. Če bo kritika/odkrit pogovor zletela v prazno oz.celo poslabšala zadeve, potem pa beži stran.

Meni je tole ubitačno. Jaz sem imela 3 v plenicah. 2 otroka in taščo. Nobene pomoči. Izčrpan si do kosti. Ko sem dalana radio oglas, za varstvo otroka se ni nihče javil. Po carskem rezu, upam, da ne dvojnem bi potrebovala počitek. Pokluči na csd, da ne zmoreš in si poišči pomoč na domu. Račun naj iztavijo partnerju. Kaka taka ideja. Pa čim več se znebi, premajhna oblačila, vse kar nenosiš in ne uporabljaš vrzi stran. Po m9je n7jno rabiš pomoč. Daj oglas, mogoče pride, kdo vsaj perilo obesit.

Nikoli ne bom razumela tega, ce si videla, da je pri prvem otroku zacel “sepat” zakaj si se odlocila se za drugega?!? Saj si vedela, kam to vodi ampak nisi zelela videt. Kaj naredit? Forum ni pravi naslov, partner je pravi naslov. Sama si si ga izbrala, saj ti ga ni dodelila obcina. Z njim si delala otroka z njim se moras pogovorit kako naprej. In na koncu znajo kratko potegnili otroci. Upam da ne, ampak po tvojem razmisljanju vse kaze na to…
Otroci nastradali, ti se nisi dojela da te partnner niti ne ljubi niti ne spostuje pa se vedno si meces pesek v oci. Zalostno kaj ene zenske delate iz sebe. Klovne.

New Report

Close