Pozdravljeni,
imam res smotan problem. Grdo receno, mozeva mama je prava packa. Med kuhanjem si prste ves cas vtika v usesa in nos. Mesa z zlicami, ki jih je ze imela v ustih. Ko je hrana na mizi, vse pretipava s prsti. Hrano tudi nosi s prsti v usta, jo mane, paca. Torta se pri njehovi hisi nalaga tako, da pretipa cel kos.
Vse skupaj se mi tako gravza, da pri njih nocem vec jest. O zadevi se z njo niti nocem vec pogovarjat, ker v mnogih debatah nisem prisla nikamor.
Mozu sem povedala, kaj mo gre na zivce. Neke prakticne resitve nimava. Take bolj salomonske.
Jutri sva povabljena na kosilo. Res ne bi vec rada jedla vsega tega.
Mnenja, resitve?

Spoštovani,

Razmišljam tako. Kralj Salomon bi prišel ter modro in pravično razsodil kdo od vaju ima prav. Vi, ki pravite, to je nagravžno in nesprejemljivo ali vaša tašča, ki si mogoče misli: »tako je delala že moja mama« ali »saj smo sami domači – vsi bacili ostajajo znotraj družine« ali »sem pri sebi doma in lahko kuham na svoj način«. In potem bi tudi uveljavil to pravično rešitev. Ampak, katera ima prav? Kaj če imata obe? In glede na to, da nimamo kralja Salomona – kdo določa kaj je prav in kaj narobe?

Tisti najmanjši skupni imenovalec pravil, ki še omogočajo skupno bivanje, predstavlja zakonodaja. Ker pa vaša tašča s svojim vedenjem ne krši zakonov, to pomeni, da to vedenje spada v njene svoboščine. To je malo filozofski vidik, ampak se mi zdi za vas zanimiv. Namreč to, kar opišete kot: »mi gre na živce« razumem kot vaše čustvo jeze. Če čutite in izražate jezo ob taščinem vedenju, to pomeni, da izražate zahtevo, da ona spremeni vedenje. Tukaj pa nastaneta dve težavi. Prvič, zahtevate, da tašča spremeni nekaj, do česar ima vso pravico, in drugič, da zahtevate nekaj, kar ljudje zelo težko naredijo. Ljudje zelo težko spremenimo osnovne navade. Predstavljajte si kako težko bi bilo, če bi nekdo od vas zahteval, da korenito spremenite način vožnje avtomobila. Za korenite spremembe osnovnih navad je običajno potrebna močna lastna motivacija. Se pravi, tašča bi to lahko spremenila, če bi to sama videla kot velik problem.

Če bi se težave lotili po znanem algoritmu za reševanje problemov, bi zgledalo takole:

1) Je problem rešljiv ali nerešljiv?
Torej ali lahko spremenite taščino vedenje ali ne? Odgovor je ne. To sklepamo iz razlogov, ki sem jih opisal zgoraj, in iz vašega komentarja, da ste poskusili pa tašča ni reagirala. Nekdo, ki bi bil dovolj socializiran in bi mu bilo bolj mar kaj si drugi mislijo, najprej najbrž sploh ne bi tako ravnal s hrano ali pa bi takoj na prvi namig prilagodil vedenje, da bi bilo tudi drugim prijetno v njegovi družbi. Tukaj se odpre vprašanje ali je v vajinem odnosu še kaj več in vam tašča mogoče celo malo nagaja? Ali pa vedno kuha na tak način?

2) Če je problem nerešljiv, se vprašamo ali je izogiben ali neizogiben?
V enem delu je problem vsekakor izogiben. Če se tako odločite, se sigurno lahko izognete uživanju hrane, ki jo pripravlja tašča. Vsaj v večini primerov. Lahko si rečete: »Ok, v dobro družinskih odnosov pa sama pri sebi sprejmem kompromis, stisnem zobe parkrat na leto in takrat tudi pojem njeno kosilo. « To bi pomenilo, da ste po lastni odločitvi tisti neizogibni del problema sprejeli in žvite z njim, čeprav vam ni najbolj po godu. To bi pomenilo tudi, da prenehate čutiti jezo in spreminjati taščo, ker je to brezplodno pa še v slabe odnose vodi.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Pač ne hodite tja na kosila… če pa že pa pač ne jeste in tudi razložite zakaj ne… mogoče jo sreča pamet…. srečno!

Sicer se v osnovi kar strinjam z vašim odgovorom avtorici, tudi sama sem sprva pomislila “nekajkrat na leto pač stisnimo zobe, zamižimo in preživimo tisto taščino kosilo”, zavoljo drugim članov družine.

Vendar se mi zdi, da to v resnici ni prav.

Sploh bistvo problema je v prvi točki; vsak človek, ki mu je nekaj do sočloveka, in mu ni vseeno, kako se počuti, se bo vsaj potrudil svoja moteča ravnanja in navade spremeniti ali vsaj omiliti.

Tašči je za avtorico očitno vseeno, kako se počuti, kaj misli o tem itn.

Ne vidim pravzaprav, kaj sploh vzdržujemo “v dobro vseh” družinskih članov, da se takemu človeku, ki mu je za nas vseeno, podredimo, in po-trpimo nekajkrat na leto, pa čeprav se nam ves čas dviga želodec.

Je res potrebno vse to, samo da se bodo navidezno dobri odnosi vzdrževali naprej?

Je res potrebno celo v ožjih družinskih krogih, kjer naj bi se počutili dobro, sprejeto, varno, prijetno, vzdrževati Potemkinovo vas?

Kaj vi mislite o tem?

Se vam ne zdi, da je vzdreževanja teh dvoličnih kvazi umetnih sprenevedajočih se odnosov že tako in tako čisto preveč?

Za koga pravzaprav igramo vso to šarado v tem enem življenju, ki nam je dano?

Hvala za vaš komentar.

Sicer se v osnovi kar strinjam z vašim odgovorom avtorici, tudi sama sem sprva pomislila “nekajkrat na leto pač stisnimo zobe, zamižimo in preživimo tisto taščino kosilo”, zavoljo drugim članov družine.

Vendar se mi zdi, da to v resnici ni prav.

Sploh bistvo problema je v prvi točki; vsak človek, ki mu je nekaj do sočloveka, in mu ni vseeno, kako se počuti, se bo vsaj potrudil svoja moteča ravnanja in navade spremeniti ali vsaj omiliti.

Tašči je za avtorico očitno vseeno, kako se počuti, kaj misli o tem itn.

Ne vidim pravzaprav, kaj sploh vzdržujemo “v dobro vseh” družinskih članov, da se takemu človeku, ki mu je za nas vseeno, podredimo, in po-trpimo nekajkrat na leto, pa čeprav se nam ves čas dviga želodec.

Je res potrebno vse to, samo da se bodo navidezno dobri odnosi vzdrževali naprej?

Je res potrebno celo v ožjih družinskih krogih, kjer naj bi se počutili dobro, sprejeto, varno, prijetno, vzdrževati Potemkinovo vas?

Kaj vi mislite o tem?

Se vam ne zdi, da je vzdreževanja teh dvoličnih kvazi umetnih sprenevedajočih se odnosov že tako in tako čisto preveč?

Za koga pravzaprav igramo vso to šarado v tem enem življenju, ki nam je dano?

Hvala za vaš komentar.
[/quote]

Pozdravljeni Lea39,

Odlično vprašanje. Potrebno vsekakor ni. Vprašanje pa je ali to hočete ali ne. Dam primer. Tašča se neprimerno obnaša. Tast je pa prijeten možakar in si želite vzdrževati vsaj nek odnos. Hkrati želite, da vaši otroci vzdržujejo odnos z babico, čeprav ji manjka nekaj empatije in osnovnega bontona. Pri tem je seveda pomembno, da njeno vedenje ni direktno škodljivo za vaše otroke. Tako se znajdete v notranjem konfliktu. Po eni strani hočete k tašči na obisk po drugi pa nočete. In zdaj je vprašanje v katero smer rešite ta konflikt. Imate svobodo, da se odločite za kar pač hočete. Lahko prekinete odnose, lahko še naprej redno hodite in pritiskate na taščo, lahko pa sprejmete nek kompromis kot sem ga opisal. Torej ne gre za to, da to morate, ker se tako spodobi, ampak za vašo odločitev, ker je to mogoče najmanj slaba možnost za vas. In ja, res se za tisti čas podredite, ampak to ni nič slabega. Pomembno je ločiti podreditev od ponižanja. Pogosto to dvoje enačimo. Da se občasno po lastni izbiri podredimo je pomemben sestavni del odraslega življenja. Recimo v službi ali ko nas ustavi policija. To pa ne pomeni, da smo se ponižali.

Pravite: »Je res potrebno celo v ožjih družinskih krogih, kjer naj bi se počutili dobro, sprejeto, varno, prijetno, vzdrževati Potemkinovo vas?« Nikakor ne. Tukaj je pomemben pojem čustvene distance. Za odnose z bližnjimi (ožja družina, dobri prijatelji) je pomembno, da so iskreni, varni, empatični itd. To so tudi pogoji, da smo si z nekom sploh lahko zares blizu. Naša tašča pa ne spada v to skupino. Spada v kategorijo razširjene družine. In do nje zaradi njenega neprimernega vedenja postavimo še dodatno čustveno distanco. To pa pomeni, da nam ni tako pomembna, da se nas ne dotakne njeno mnenje, da v odnosih z njo brez problema nosimo masko in pač doziramo stike kot je v našem interesu. Se pravi, normalno je, da občasno igramo šarado v javnosti in z ljudmi, ki nam niso blizu. Z bližnjimi pa ne. To bi bilo za bližino destruktivno.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Pozdravljeni Lea39,

Odlično vprašanje. Potrebno vsekakor ni. Vprašanje pa je ali to hočete ali ne. Dam primer. Tašča se neprimerno obnaša. Tast je pa prijeten možakar in si želite vzdrževati vsaj nek odnos. Hkrati želite, da vaši otroci vzdržujejo odnos z babico, čeprav ji manjka nekaj empatije in osnovnega bontona. Pri tem je seveda pomembno, da njeno vedenje ni direktno škodljivo za vaše otroke. Tako se znajdete v notranjem konfliktu. Po eni strani hočete k tašči na obisk po drugi pa nočete. In zdaj je vprašanje v katero smer rešite ta konflikt. Imate svobodo, da se odločite za kar pač hočete. Lahko prekinete odnose, lahko še naprej redno hodite in pritiskate na taščo, lahko pa sprejmete nek kompromis kot sem ga opisal. Torej ne gre za to, da to morate, ker se tako spodobi, ampak za vašo odločitev, ker je to mogoče najmanj slaba možnost za vas. In ja, res se za tisti čas podredite, ampak to ni nič slabega. Pomembno je ločiti podreditev od ponižanja. Pogosto to dvoje enačimo. Da se občasno po lastni izbiri podredimo je pomemben sestavni del odraslega življenja. Recimo v službi ali ko nas ustavi policija. To pa ne pomeni, da smo se ponižali.

Pravite: »Je res potrebno celo v ožjih družinskih krogih, kjer naj bi se počutili dobro, sprejeto, varno, prijetno, vzdrževati Potemkinovo vas?« Nikakor ne. Tukaj je pomemben pojem čustvene distance. Za odnose z bližnjimi (ožja družina, dobri prijatelji) je pomembno, da so iskreni, varni, empatični itd. To so tudi pogoji, da smo si z nekom sploh lahko zares blizu. Naša tašča pa ne spada v to skupino. Spada v kategorijo razširjene družine. In do nje zaradi njenega neprimernega vedenja postavimo še dodatno čustveno distanco. To pa pomeni, da nam ni tako pomembna, da se nas ne dotakne njeno mnenje, da v odnosih z njo brez problema nosimo masko in pač doziramo stike kot je v našem interesu. Se pravi, normalno je, da občasno igramo šarado v javnosti in z ljudmi, ki nam niso blizu. Z bližnjimi pa ne. To bi bilo za bližino destruktivno.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić
[/quote]

Najlepša hvala za odgovor.

Lep dan še naprej,
Lea

Všeč mi je odgovor in način razlage psihologa. Sama spadam med tašče, ki ima gotovo kakšno navado, ki drugim ni všeč. Slišala sem že, da sem na isti deski rezala zelenjavo in meso, čeprav je bila vmes pomita. Sicer pa je v moji kuhinji kar visok nivo higiene.

Rada bi rekla tukaj nekaj drugega. Današnja mladina je tako zelo obsedena s čistočo kar je čisto pretiravanje. Naj se raje vprašajo, kaj se dogaja s hrano preden pride v trgovine in na mize restavracij. Mene moti veliko bolj to kot domača kuhinja. Zanimivo je, da kar ne vidim ne obstaja in se delam, da je hrana sterilna prišla do nas. Tisti, ki veliko potujejo po svetu so lahko videli, da je v veliko državah priprava hrane na nizkem nivoju higiene. Ampak, to je že globalni problem. Najbolj pomembno v tej temi je, da tašča nehigiensko pripravlja hrano. Avtorica teme ne zna pogledati širše, zato to ni njena edina stvar, ki jo moti. Lahko prekine stike s taščo, kar bo za seboj potegnilo cel plaz, ali pa na to pogleda širše.

Jst mam en dobr predlog:
Torej – kaj naredimo, ko gremo v države, kjer se bojimo okužbe? Vzamemo s seboj domač šnopc in z njim “umijemo zobe” zjutraj pa zvečer. Da se razkužimo.

Jaz bi predlagala, da si tisti dan, ko se odločite zavoljo dobrih odnosov, iti k njej na kosilo – da si umijete zjutraj zobe. Ene trikrat, štirikrat. Potem vam bo pa itak vseeno…

PS: Ta nasvet je tako dober, da ga bom uporabila tudi sama. Moja tašča sicer ne packa toliko, a kupuje v eurospinu (tja se pelje z novim BMWjem!) in to na zalogo, tako da običajno so stvari pri njej krepko čez rok… Aja, pa če se pokvari skrinja, se pač potem čez par dni zamrzne nazaj… bljaaah. Tudi jaz imam predsodek jest pri njej :/

Povabite taščo na kosilo, ko papca ji pred nosom previjte otroka, ja kar na mizi, vprašajte jo za tampon, kako se sčisti sperma iz zaves, kako ji pa je teknila govedina, ki se je valjala na dnu skrinje, ki si jo prejšnji dan počistila? pljuni na jedilni pribor vpričo nje, pa ga obriši z nogavico….

saj je čisto enostavno, tako ali tako večina hujša in komot rečeš, da si na orto dieti in poješ le nekaj malega.
druga stvar pa je pri teh čistunkah – a nikoli ne greš v restavracijo? sanja se vam ne, kdo in kako tam pripravlja hrano. Tašča dosti verjetno ni okužena s kakšnim hepatitisom ali drugo prenosljivo boleznijo. V kuhinji in strežbi pa danes vzamejo čisto vse.

Mogoče ima taščica kakšne zdravstvene težave npr. en od simptomov če ima oseba parazite so srbeč nos in sluhovodi… zgolj misel.

Sem prebrala vaše vprašanje in seveda tudi vse odgovore. Tudi sama sem tašča (na srečo samo zetom, ker imam hčere).

Vsi delamo napake oz. vsak ima neko navado, katera ni primerna, vsaj na videz za druge. Sem tudi snaha. Mene tudi marsikaj moti pri moji tašči in tudi mojo taščo marsikaj moti pri meni. Jaz sem se prilagodila, zaradi moža tašči ona pa je rabila skoraj 30 let, da me upošteva in da poje vse kar skuham, čeprav ona tega ne je.

Zdej k bistvu. Res vaša tašča dela kar nekaj stvari med kuhanje, ki bi morda tudi mene motilo (vrtanje po nosu in po ušesih). Kar pa se tiče prijemanja z rokami je marsikaj nujno potrebno, vsaj pri zlaganju biskvitov. Dobri kuharji pravijo, da se solata mora obvezno zmešati z rokami.

Pri vsem tem je edino najbolj pomembno, da je gospodinja čista. Da si nonstop umiva roke med kuhanjem in briše v čiste prekuhane krpe. Da ne reže mesa in zelenjava na kuhinjskem pultu, kajti tam je največ bakterij, ampak na rezalni deski, katero lahko speremo pod tekočo vročo vodo.

Očitno je vaša tašča dovolj čista pri kuhanju, kajti vzgojila je zdravega sina ali celo več njih in njen mož očitno je tudi zdrav. Vse ostalo pa so samo očem moteča dejanja.

Jaz pa te razumem in ti ne bom predlagala nobenega kompromisa, ker le-teh v življenju zavoljo družine, otrok in celotne razširjene “žlahte umazane plahte” sprejmemo čisto preveč!

Takole ti svetujem, če ne želiš pretrgati stikov s taščo:
Jaz na tvojem mestu ne bi tam jedla nikoli več. Če ste vabljeni na kosilo, ga vljudno zavrnite, skuhajte in pojejte ga doma, k njej pa pojdite samo na obisk in na kavico. Tudi, če da na mizo piškote, ti ni treba vzeti. Na obisk se da iti tudi brez, da tam ješ. Če bo spraševala zakaj, si izmisli, da imaš novo dieto / da preizkušaš nov način prehrane / da imaš alergijo na gluten … (vstavi poljubno) Sčasoma bo dojela in ne bo več vabila na kosilo, boš videla. Še posebej, če si ji dala vedeti, da te njeno nemarno ravnanje s hrano moti, ji nisi ničesar več dolžna. Kaj si ona misli ali si ne misli, ni več tvoj problem.

Si pa dobila nekaj odgovorov žensk, ki so ravno tako tašče in kot vidiš, nič kaj pametnega. Argumenti, da v gostilnah s hrano delajo še slabše, zame osebno ni noben argument. Kako tam delajo s hrano, jaz ne vidim in ne vem, kuhinja je skrita in to je to. Sicer pa vsi ljudje ne hodijo v gostilne, je tako? Morda te tašče tukaj niso pomislile, da morda ti sploh ne hodiš v gostilno jesti. Ker to ni nobena nuja, eni pač ne hodijo. Tudi, če hodiš in veš, da morda kuhar ni ravno največji biser od čistuna, morda celo slabše dela kot tvoj tašča, ampak vsaj tvoje oči tega ne vidijo in je to nekaj popolnoma drugega. Kar vidimo, je pa težko požreti, prebaviti in kar tako ignorirati.

V glavnem, če ti kaj pomaga, jaz te zelo razumem in na tvojem mestu res ne bi tam jedla. Če pa bo kdaj hotela otrokom razrezati torto za r.d., pa se vljudno ponudi, da jo ti razrežeš in razdeliš, ker ji pač želiš pomagati. Znajdi se in umiri se, ker tale jeza samo tebi škodi. Naredi, kakor čutiš. Življenje je prekratko, da bi na silo jedla taščino kosilo, res.

Pozdravljeni. Preden se postavite na stran tašče samo zato, ker ste tašča, bi bilo dobro, da malo premislite. Take ženske, kot je tašča avtorice, ne hodijo na forume in niso takšne, kot vi. To so verjetno ženske, ki so doma in njihov način je bolj “kmečki”. Nočem biti žaljiva, ampak ne vem, kako naj drugače povem. Danes so razlike med ljudmi zelo velike. Eni 70-letniki še živijo kot v srednjem veku, drugi plačujejo položnice preko e-banke in rezervirajo počitnice preko interneta. Verjetno ni treba pojasnjevati, komu so sodobni standardi o higieni bližje, kdo je bolj razgledan in načitan o zadevah, kot je npr.: na kaki način se človek lahko okuži z zajedavci in kje vse jih lahko imamo (ja, tudi v nosni in ušesni votlini, gliste podančice ti lahko celo bobenček v ušesu prebodejo). Razgledani”svetski” ljudje vedo, zakaj se s hrano ne ravna tako in zakaj si človek med kuhanjem (še posebej, ko ga vsi gledajo, ker ima obiske) ne more rovariti po telesnih votlinah ter polizati vseh žlic, pacati s prsti po hrani in še kaj. Taka gospodinja verjetno tudi še nikoli ni slišala za Vermox, razkužilo itd. In posledično ne ve, da je treba po rezanju mesa tisto desko dobro oprati. Ker ne ve razloga, zakaj bi jo. Razumeš? Če smo mlade snahe danes bolj previdne in kulturne, še ne pomeni, da pretiravamo. Samo toliko smo razgledane, da vemo, da je bolje paziti, kot otrokom šopati Vermox tablete.

In ko mi kdo začne nabijati, kako je prej včasih bilo vse bolje, mi postane slabo. Ker ni bilo.

Še sama doma nekaj pripraviš in neses na pojedino. Pol pa tko.. Neopazno ješ samo svoje 😅.
Žal, tisti ki rečete, da naj zavoljo dobrih odnosov, vseeno poje… Jaz že ne bi.
Mogoče ker delam v službi s hrano in se držim haccap-a.
Doma nimam vse sterilno.. Vendar, da nekdo vse pretipa, prelize in si tika nos, ušesa.. Samo še po riti, da se popraska..
Pač bi rekla, da pridemo po kosilu.
Nikakor ne bi želela kvariti odnosov zaradi tega. Jedla pa tam sigurno ne bi.

predlagam, prej en šnops, vmes enega in na koncu dva, boš razkužena in še motilo te ne bo več😜

Bravo enadrugamamica!
Življenje je prekratko – če te tašča ne spoštuje toliko, da se ne bi držala osnovne higiene, ne hodite na kosila.

Čistunstvo gor ali dol, jesti tuje bacile preko sline in šmrkljev v kosilu… uhhh, kaki kompromisi neki! Ne samo virusi, tudi bakterije, paraziti… kot otrok sem bila zaradi mamine vljudnosti do moje babice ves čas polna glist! K babici na kosila ne hodim že dolgo in dobro ve zakaj, pridem pa na kavo. Pa ne se hecat, paraziti se lahko razsejejo po celem telesu – a je zdravje res vredno ene družbeno pričakovane “vljudnosti”? Kje je ta vljudnost, ko one ne upoštevajo higiene?

“Včasih ni nikogar motilo..” Pajade! – samo poglejte kakšna je bla včasih smrtnost! Nisem za zavijat otroka v sterilno okolje, ampak lepo vas prosim, to s pripravo hrane je pa res fuj!

Fuj… Ogabno. Vas zelo razumem. Izmislite si hudo alergijo na gluten in se na kaj, recite tasci, da je ne zelite obremwnjevati in si zato hrano prinesite s seboj. Ali pa, ce ji vas moz pove po resnici. Ker se tole pa leta 2020 res ne dela! Ogabno. Ali pa hodita le se na kavo. Kaj sele bo, ko bodo vnuki. Fuuuuuj…. Baba nemarna.

verjetno se ji ne da kuhat pa išče načine da boš sama šla stran, da bo pol imela izgovor in ne bo imela slabe vesti. ker si pač sama šla stran. verjetno je pri drugih stvareh isto. začni full zdravo jest, zdravo ne vegetarjansko in vegansko. full zdravo, to je uravnovešena prehrana. plus zacni full trenirat. in pol boš šele po enem letu tega uvidela, da je ljubuumna in sitna in bo še bolj. še bolj bo jezna ker bos ti dobro zgledala in še manj hodila k njej. vedno ko bi naj šla k njej, idi šporat zase. in idi na pohod z 15 kilami, za 9h. hahahaha pa je rešeno.

Joj – meni se zdi da le malo pretiravate – kupite ji pa knjigo kako se treba obnasati kot gospodinja – pa tudi sami jo malo preberite…. dodajam se to – ce kot snaha lahko opazujete vse te njene “napake”  nic ne delate drugega kot le opazujete – ce bi ji pa z delom kaj pomagali pa bi ne imeli casa opazovati mogoce bi bilo vec dusevnega mira v vas, saj bi vedeli da tam ni ona imela prstov zdraven – pa vendar ne verjamem vsemu napisanemu – ker vidim da je mnogo nakladanja – da bi vsak kos mesa po dolzini pretipala mi nikakor ne gre verjeti in da bi vsak kos torte pretipala tudi ne – ja kaksne prste pa bi imela – potem pa se to – vzemite vi deli v roke in naredite….