Najdi forum

Pozdravljeni obračam se na vas saj tukaj anonimno najlažje izlijem svojo dušo. No pa da začnem z parnerico sva skupaj 2 leti in 2 meseca stara sva jaz 24 ona 21. Problemi pa so se začeli pred kratkim in sicer z čustveno odtujenostjo in tudi pomanjkanjem spolnosti. Problemi so se začeli pred kakšnim letom. Na začetku najine zveze sva bila večinoma pri meni seveda sma tudi k njej sla saj ji nikoli nisem branil njene druzine in nicesar potem je izrazila zeljo da bi bila vec pri njej doma saj pogresa mamo in sestro sva sklenila kompromos ni panike 1teden pri tebi en teden pri meni in tu se začne vse zapletat neboma mela spolnih odnosov pri meni ker nikoli neves gdaj njena mama ki ima tudi v njeni sobo omaro pride not in 100 in 1 razlog pred tem sva imela spolne odnose priblizno 2x na teden sem rekel da bom nekako potrpel da se bom prilagodil da boma pac tisti teden ko sva pri meni nadoknadla ampak pocasi z tedna v teden je bilo spolnih odnosov tudi ko sva pri meni vse, manj in manj in sedaj jih imava priblizno 1x na mesec pa še to slučajno ker celi mesec gnjavim počutim se zapostavljenjega češ da je vse pomembnajše od mene ni problem samo v spolnosti ampak da po novem še govori samo o njeni sestri in mami sploh me ne vpraša nikoli kako sem kako je bilo v službi da mi nameni kakšen pogled poljub dotik nič od nič dan ko pridema k meni domov je že tu vprašanje boma ta teden še šla kaj k meni? Moj odgovor pa je vsaj zadnje čase da sva komaj prišla in da sma naredila kompromis da nisma sedaj ko se nisma na svojem niti pri tebi niti pri meni ampak 1 teden tu 1 teden tam ko sva pri njej naredi vse spuca stanovanje tudi skuha pospravi ko sva pri meni je celi dan v sobi ali pa z sestro zjutraj na fitnesu po fitnesu gre seveda k sebi domov pol pa na siht sem rekel da me moti ce doma tisti teden vse naredi da pac nikpli pri meni nic ni z nje ne pravim ji da more delat le da pride gdaj z sobe in da tudi z mojo družino kaj spregovori vsaj dobro jutro moji mami ko jo zjutraj sreča preden gre v fitnes in ne ne zahtevam veliko le moja mati ji velikokrat reče dobro jutro pa ne dobi nobenega dobro jutro nazaj kar se mi zdi nesramno razumem da se mogoče ne ujema tako dobro z mojo družino čeprav ji niso nikoli nič rekli naredili ampak neko osnovo ki je dobro jutro dober dan ali pa grem po fitnesu domov nebo me na kosilo bi pa le pričakoval od nje vsaj zato ker ne je namreč vsega in se velikokrat kuha za njo posebaj. Razmišljam v smeri če niti malo ne more spoštovati moje družine ali lahko spoštuje mene? No pa začnimo spet malo nazaj z časom. Punca začne z fitnesom skupaj z sestro ok nimam nič proti ceprav je bila skoraj prvo leto dni zveze tako posesivna da ko nje ni bilo doma nisem smel skoraj prestopiti praga hise iti z prijatli na pijaco niti z bratom saj je takoj bla jeza in da bom gledal kelnarce da mi bo ki kera bol vsec in sem prenehal sploh poskusati z kom iti na pijaco ceprav so me kolegi redno spraševali če grem zraven in sem si zmislil nek butast razlog da pač ne grem mi je bla pomembnajša od vsega. No tudi pri tem nisem nič imel proti naj gre v fitnes naredi nekaj za sebe sem si mislil ampak problem je v tem da so vse stvari skupaj potem postale problem in to velik. Ni sexa, ni dotikov, ni komunikacije razen v smer njene družine tu se razgovori ampak včasik partnerja po mpjem mnenju potrebujeta tudi pogpvpr o drug drugem, ko rečem ni dotikov mislim res punca se me po 1 teden niti ne dotakne razumem da se vsaka zaljubljenost enkrat konča ampak ne na tak način da za partnerja nimaš niti sekunde časa več. Vedno bolj razmišljam o stvareh kot da me vara.
Da se je dokončno ohladila do mene oz je po fazi zaljubljenosti ugotovila da ji preprosto ne pašem in me ne vidi v svojem zivljenju pred vsem tem preden so nastale te tezave je z iskrico v oceh govorila o skupni prihodnosti o hisi nekje na dezeli na samem o otrocih o marsikaterih skupnih sanjah in ciljih kar se je vse razblinilo po vseh teh zavrnitvah ko predlagam spolbost ko je ze 2 tedna suša hrepenenja po dotikih po tem da me partnerica preprosto nebi ignorirala niti jaz nevem kaj več čutim do nje saj me stalne zavrnitve tudi mene oddaljujejo kakšno mnenje poskušal sem se pogpvoriti pa negre ko se hočem pogpvoriti o nama mi obrača hrbet me ignorora kot da me sploh ne posluša včasik tudi odgovarja ne.

Spoštovani,

Najprej naj povem, da so glede na opisano situacijo vaša čustva ustrezna in jih velja upoštevati. Ignoriranje je namreč eden najmočnejših ‘udarcev’. Pri drugem to upravičeno sproža močna neprijetna čustva. Partner, ki je deležen ignoriranja, to običajno razume kot sporočilo: »nimam te rada«, »niti toliko mi ne pomeniš, da bi ti odgovorila«, »ti za mene ne obstajaš«. Lahko pa partner, ki ignorira, sporoča tudi kaj drugega: »užaljena sem, ker …«, »jezna sem, ker …« Zato vam v prvem koraku predlagam, da partnerko direktno vprašate, kaj vam z ignoriranjem sporoča. Da dasta karte na mizo in se bosta potem lažje odločila kako naprej. Vprašajte jo tudi kdaj in zakaj se je pričela drugače počutiti. Da bi ona in vi razumeli, kateri dogodek je porušil vajino ravnotežje. Čisto verjetna je vaša hipoteza, da je tam nekje ob koncu prvega leta izzvenela njena zaljubljenost. To bi iz njenega vidika pomenilo, da v vas ne vidi več svoje notranje podobe idealnega partnerja, ampak vas kot dejansko osebo z vsemi lastnostmi. Zaljubljenost namreč pomeni projekcijo svoje idealne fantazije na partnerja. Vprašanje pa je ali se po obdobju zaljubljenosti razvije ljubezen, ki je pa popolnoma drug psihološki mehanizem. Je manj intenzivna, ampak bolj stabilna. Glede na starost vaše partnerke in njeno močno navezanost na primarno družino, se sprašujem ali je že pripravljena na resno partnersko vezo. Resna ljubezenska veza s partnerjem nujno pomeni čustveno oddaljevanje od primarne družine.

Če želite razrešiti svoja neprijetna čustva, lahko storite troje. 1) Ali ugotovite, da je partnerkino vedenje za vas nesprejemljivo, to partnerki sporočite, zadevo razrešita in ona vedenje spremeni. 2) Ali ugotovite, da je partnerkino vedenje za vas nesprejemljivo, partnerka ne spremeni svojega vedenja, prekinete vezo in poiščete sebi ustreznejšo partnerko. 3) Ugotovite, da je njeno vedenje za vas vseeno sprejemljivo in ga sprejmete.

Dodam pa še eno misel, ki bi vam lahko koristila v prihodnosti. Iz vašega zapisa je videti, da ste pripravljeni sklepati zelo veliko kompromisov. Mogoče celo v meri, ki pomeni, da drugi prestopa vaše osebne meje. V življenju vam bo koristilo, če boste razločili, kdaj je situacija za kompromis, kdaj je pa situacija za jasno in glasno postaviti mejo in vztrajati pri njej. Ali veste kako uveljaviti svoj interes? To seveda ne pomeni, da bi partnerko sili v spolne odnose. Ampak, če tiho tolerirate ignoriranje, partnerki dajete psihološko sporočilo, da je to za vas sprejemljivo.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

Saj pri tem je problem da ne morema razjasniti stvari če me razumete zgleda pogovor o problemih v najinem odnosu dobesedno tako kot da govorim stebi in ne osebi saj tu pa tam odgovori kaj ampak nič oprijemlivega recimo rece da se bo potrudila nekaj narediti na tem da ji druzina nebo primarnega pomena saj ji razlozim na lep nacin da vsak potrebuje družino na svojem primeru ji povem da imam rad svojo družino še vedno se pogovarjam z njimi še vedno so del mene saj sp vendar moja družina ampak da si z njo hocem ustvarit svojo družino ona je moja prihodnost ne moja primarna družina tako nekako ji hocem razlozit stvari ampak zadeva se ne spremeni ze naslednji dan po njeni obljubi da se bo potrudila je naslednji dan isto. Naj povem da sem ze razmisljal da to izvira iz otrostva saj sta njena starša ločena prej je živela en čas po ločitvi z očetom sedaj živi z mamo in sestro sicer je omenila da od teh dogodkov pac pogresa mamo in jo na nek nacin razumem do ene meje sam vem da mi druzina pomeni zelo veliko je pa pri meni vedno na prvem mestu partnerica ker kot sem ze napisal razmisljam tako da te mama rodi te vzgoji ostanes v dobrih odnosih sicer ampak odrasteš in si pocasi ustvarjas svojo družino tako da z moje strani je moje stališče čisto drugačno kot njeno. Naj povem da sedaj decembra gre z mamo in sestro na en izlet vse lepo in prav dokler nisma imela rezervirano za novo leto v banjaluki 3 dnevnega izleta takrat se spet pokaze njena nagnjenost k druzini namrec ta izlet traja do 2.1 in to je problem ker bi ona 1. 1 ze rada bila doma da vošči novo leto domačim spet ja domači spet ne gleda na to da midva kam grema spet samo da je 1.1 ze doma da lagko vosci druzini to je najbolj pomembno za njo in tudi to sem ji razlozil da ni prav ne tudi ce pride 2.1 nazaj sem ji rekel da nihce verjetno nebi nic zameril da se jim takrat vošči saj si vendar sla z partnerjem nekam.

nova
Uredništvo priporoča

Torej kaj je v vajinem odnosu sploh še v redu? Zakaj jo imaš rad, kaj je tisto dobro na njej? V čem ti je dobra partnerka, prijateljica, tovarišica? Kako misliš, da bi se razpletalo, če bi bila postavljena pred veliko življenjsko preizkušnjo? Bi ti bila ona v takem primeru v oporo?
Kako si predstavljaš, da stvari lahko funkcionirajo, če je ona sposobna zjutraj gladko iti mimo tvoje mame (predvidevam, da ji ni naredila nič pretirano hudega v lajfu) brez pozdrava? Kaj bi storil s kolegom, če bi se tako obnašal do tvojih staršev?
Ne, za takšno bolezensko navezanost na mamo ni kriva ločitev. Če ona v tem, da pri 21. letih daleč na prvo mesto postavlja mamo, ne vidi problema, si težko predstavljam, da se bo v doglednem času spremenila. Zaradi tebe očitno že ne.
Razmisli, ali je pri vama sploh dovolj substance, da se splača trudit.

Saj to je tisto nevem vse gre narobe pa vendarle jo se vedno ljubim vcasik pridejo tisti redki trenutki ko se zavzame za mene in si spet recem saj bo vse vredu + tega da je pred tem ko sem jaz popustil da sma 1 teden pri meni en teden pri njej bila zelo dobra parnerica vse kar si zelim od partnerice sem imel bila mi je v oporo v vseh teskih trenutkih, mi stala ob strani, me ljubece gledala me razumela me poslušala tudi z mojimi starši več komunicirala skratka bilo je čisto drugače zaradi tega imam pri sebi obcutek da se splača trudit in se še en lep čas tudi bom moja odločitev saj sem mnenja daxnajini prepiri glede tega bodo obrodili sadove ali pa tudi ne ce ne bom vsaj imel pri sebi obcutek da sem se potrudil da zveza obstane pa pac ni slo definitivno naxslabse kot je trenutno ne more it. In ne moja mati ji ni naredila nic slabega se ko si med študijom sama ni mogla privoščiti novega računalnika ji je pomagala in ji ga kupila tako da ji je potem punca vsak mesec vračala po manjši znesek torej ne more ravbo rect da je njena tasca slaba do nje nikoli ni bla. Mislim po mojem mnenju je problem v njeni mami ki je že nevem kak dolgo brez parnera in pretirano zaradi tega nase veze svoje otroke vsaj to mi pride na misel ko klicari da je sama pa ce moja punca pride kaj domov tako da sem mnenja da se splača trudit da moram le najti način da ji odprem oči da njena mato tudi če je sama nesme in ne more več biti vedno na prvem mestu

New Report

Close