Partnerjeva ignoranca
Pozdravljeni,
sama ne vem, če temu lahko rečem še odnos. S partnerjem živiva skupaj 7 let, v tem času se že 5 let boriva z neplodnostjo – jaz problem, ker so mi bili odvzeti jajcevodi. Vsa ta leta sva imela “srečo”, da so bila ravno vsa praznovanja na katera sva bila povabljena v tem vmesnem času, ko sem bila na hormonskih injekcijah/terapijah. Sem se udeležila vseh, ker si je to partner želel, tudi jaz, čeprav sva bila pa vedno prva, ki sva odšla, tudi zaradi kužka … meni je bilo po 10-12 ur sedenja več kot dovolj, partner ne pleše, se pa “napije” in sem jaz tista, ki vozi domov. Drugi dan se z mano ne pogovarja, me ignorira, cel dan preživi v postelji, ker sva spet zaradi mene prej zapustila zabavo. Tam seveda name čisto pozabi.
Mene to že tako boli, da razmišljam o prekinitvi odnosa. Tudi doma sem za vse popolnoma sama (gospodinjstvo, čiščenje, računi) on ima samo službo, tudi jaz in finančno zaenkrat več doprinesem. Partner sploh ne ve koliko mesečnih odhodkov imava, ve samo da njegovih 650€ poprečno na mesec, ker ni vsak mesec priliva, veliko več pomeni kot pa moj stalen mesečni prihodek, katerega po 3 dneh ni, ker plačam vse od kredita do ostalih stroškov + poskrbim za oblačila obeh. In potem ga prosim za denar, ker tudi jaz moram v službi malicati in se do nje pripeljati.
Imam občutek, da imam ob sebi otroka ne odraslega moškega.
Spoštovani,
Mislim, da v grobem razumem vašo situacijo in neprijetna čustva. Predlagam pa, da zapisu dodate vprašanje, na katerega želite odgovor. Ali še bolje, da izpostavite cilj, ki ga želite doseči s tem zapisom. Mogoče želite:
– Si le olajšati dušo.
– Slišati, da je za vaše neprijetno počutje odgovoren partner s svojo otroško obarvano psihološko strukturo.
– Rešiti notranji konflikt: ostati v vezi ali ne
– Bolje razumeti partnerjevo vedenja in ga sprejeti.
– Bolje razumeti svoje vedenje – izrazito prilagajanje, žrtvovanje, prevzemanje odgovornosti drugih
– Bolje razumeti vajino partnersko dinamiko …
Lahko si vzamete trenutek za razmislek in napišete. Boste imeli več od mojega odgovora.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Draga “zignorirana mona”,
jaz ti bom – za razliko od terapevta – napisala kar direktno, ne bom te šparala:
– Zdaj ignorira samo tebe, ko/če (bog ne daj!) bi imela otroka, bi ignoriral oba. Ne sanjaj, da ne bo. Ker bo, ker ima ta vzorec v sebi, to nima veze z drugimi, to je on, tak je.
– Če misliš, da se bo s prihodom otroka omehčal in postal boljši človek, te prosim, da se strezniš, saj je to največja zabloda in iluzija, ki jo ženska lahko goji v zvezi z moškim. Ko pride otrok, pridejo neprespane noči, pridejo bolezni in tegobe, prepiri, kdo bo kaj, nepredvidljivi stroški… In takrat šele nastane en kup situacij, ko privre iz človeka vse najslabše, kar lahko.
– Ignoriranje (pasivna agresija) je po mnenju marsikaterega strokovnjaka še malo hujša oblika agresije, kot aktivna agresija (dretje npr.). Z ignoranco namreč človek na drugi strani dobi sporočila v smislu “ne obstajam, nisem vreden nobene pozornosti, kot da me ni …” in to je HUJE, kot če te nekdo zmerja (je hudo tudi to, ampak v tem primeru vsaj “obstajaš”, si vredna neke pozornosti, čeravno strupene in destruktivne).
– Otrok v takem odnosu dobi vse najslabše zglede in kot odrasel nima veliko možnosti za srečno življenje, ker te vzorce ponotranji in iz tega je zelo zelo težko priti ven. To zleze v podzavest (nisem vreden, nisem dovolj dober, sem neviden, nič nima smisla, življenje je ena sama beda…).
– Zdaj imaš na grbi “samo” gospodinjstvo, potem boš imela vse to in še otroka, ki vsaj 4 leta ni niti malo samostojen, za vse boš sama. Ponoči se boš zbujala, podnevi bo rabil še več pozornosti, potem bo zbolel, bo smrkal, imel vročino, boš spet sama. Zraven boš zbolela še sama, imela vročino, ko bi morala ležati, ampak ker si in boš sama za vse, boš morala vstati in delati, ker ne bo nihče drug.
Lepo te prosim, v imenu še nerojenega otroka, da to smet od človeka pustiš in si najprej sama, da sploh ugotoviš, kaj hočeš. Ugotoviti moraš tudi, kako in zakaj si sploh nabasala takega tipa, zakaj ga nisi takoj pustila in si dvigniti samozavest, da se ti kaj takega ne ponovi.
Preberi si kaj o narcistični motnji, obstaja velika verjetno, da jo ta tvoj tip ima in od takih ljudi je treba samo bežati, čim čim dlje stran. Ker jim ni pomoči. Eden simptomov te motnje je namreč smrtno prepričanje, da z njim ni nič narobe in da so vsi ostali okoli njega nori.
Srečno, držim pesti zate!
